1. STROKOVNA RAZLAGA

Kakteje izvirajo iz suhih in vročih področij puščav oz obrobja oaz. Za kakteje je značilno da so poraščene z iglicami, katere preprečujejo izhlapevanje vode, kar pa je puščavi velikega pomena, saj padavin skoraj ni, in rastline morajo varčevati z vodo, če hočejo preživeti. Zato je vsaka rastlinska vrsta morala prilagoditi okolju. V Evropo so jih prinesli osvajalci in popotniki, kateri so osvajali neznana področja po svetu in prinašali poleg znanja o različnih kulturah tudi nam že znane rastlinske sorte. Nekatere so prišle tudi kot posamezna rastlina ali kot seme v zabojnikih oziroma kot mešanica v blatu zemlji ali organskih odpadkov.

Kakteje so prišle v Evropo kot okrasne rastline, nekatere prav zaradi svojih velikih in dehtečih cvetov in raznolikosti barv. Kakteje so običajno gojili v dvornih vrtovih kot posamezno rastlino ali nasad več rastlin, ki je spominjal na naravno okolje, se pravi kamenje, pesek,…Večina kaktej je dobila ime po najditelju, oziroma vrtnarju ki je rastline križal med seboj. Seveda pa so se že v začetku začela križanja med posameznimi sortami. Seveda pa so spremembo okolja dobile kakteje tudi drugačne lastnosti, denimo njihova višina in oblika sta se nekoliko spremenili. Običajno so postale rastline manjše od svojih prvotnih oblik in velikosti.

Pri navadnih kaktejah, katerih področje izvira iz suhih puščav z ekstremnimi nihanji temperatur od 7°C pa vse do 35-40°C. Takšne vrste so običajno v svoji mladosti okrogle oblike nato pa se skozi razvoj in vegetacijo prelijejo-preoblikujejo v okroglo-valjasto obliko in rastejo večinoma navzgor. Vrste opuncij se razraščajo z posameznimi stranskimi poganjki.

Večina kaktej je poraščena z bodicami, nekatere pa so zaščitene pred prevelikim segrevanjem in preveliko izgubo vode in so poraščene z majhnimi toda dokaj gostimi dlačicami. Prav tako poznamo tudi gozdne vrste kaktej oziroma sočnic, katere pa imajo za razliko velikih in dolgih bodic le majhne komaj zaznavne bodice, saj jih v gozdu, kjer je velika količina vlage niti ne potrebujejo. Za gozdne vrste kaktej je značilno da rastejo na dolgih pecljih, kateri so običajno trikotne oblike. Poleg trikotne poznamo še členasto-deljene oblike poganjkov gozdnih kaktej in še bi lahko naštevali.

2. VZGOJA IN OSKRBA KAKTEJ MED RASTJO IN POČITKOM

SVETLOBA

Pri kaktejah je najpomembnejša svetloba, z drugimi besedami so kakteje otroci sonca. Kakteje rastejo na območjih vedno obsijanih z soncem. Zato jim moramo tudi pri ljubiteljski vzgoji posvečati posebno pozornost glede svetlobe. Kakteje morajo imeti dovolj svetlobe tudi pozimi. Rastline postavimo ob oknu, kar pa pomeni da so rastline osvetljene le z ene strani, še boljše pa je če imamo manjši rastlinjak, katerih svetloba obdaja rastline od vseh strani. Vendar si kaj takšne le težje privoščimo. Zato je bolj sprejemljivo če kakteje postavimo kot sem že prej omenil ob oknu, vendar prostor v katerem se nahajajo rastline ne sme biti ogrevan.

Spomladi ko mine nevarnost zmrzali, se pravi nekje po 15 maju, rastline postavimo na prosto. Še pred tem pa rastline postopoma navajamo na močnejšo svetlobo daljšanje dneva z odkrivanjem in zračenjem prostora. Za večino kaktej so primerna zelo svetla sončna mesta, seveda pa so tudi izjeme, kot sem že prej omenil so to tki. gozdne vrste kaktej, katere direktnega sonca ne prenašajo ali zelo slabo prenašajo močno sonce, zato jih postavimo na senčna rastišča.

TEMPERATURA

Rastline potrebujejo pozimi po naporni vegetaciji počitek, in to pri nižjih temperaturah kot poleti. Rastline postavimo v svetel, neogrevan prostor kjer je temperatura od 7- 12°C, nikakor pa ne sme pasti pod 0°C, saj bi rastline v tem primeru poginile.

Ob znanilcih spomladi, začnemo postopoma zviševati temperaturo in prostor zračimo, izogibamo se velikim temperaturnim skokom, saj to pomeni za rastlino velik šok, kateri se potem med vegetacijo pokaže bodisi pri cvetenju ali pri razmnoževanje oz sami rasti rastline. Višje temperature pri nekaterih vrstah denimo pri božičnem kaktusu pospešujejo cvetenje, vendar pa zavirajo nastanek semen.

Poleti pa se temperature dvigajo od 23-35°C, kar je za kakteje ugodno za rast in razvoj, saj so temperature podobne oziroma enake temperaturam na njihovih naravnih rastiščih.

Pred jesenjo se pravi nekje v oktobru rastline prenesemo v zavarovane prostore lahko tudi prej, vendar je bolje počakati da se temperature spustijo pod 10°C, nato jih prenesemo v zimsko počivališče.

VLAGA

Kakteje ne potrebujejo veliko vlage, zlasti pozimi ne saj jih zalivamo enkrat do dvakrat mesečno odvisno od vrste in sorte kaktej. V nekaterih strokovnih literaturah zasledimo da kaktej med zimskim počitkom ne zalivamo, to povsem ne drži, kajti v primeru da kakteja nima vode jo pridobiva iz rezervnih zalog, katere se nahajajo v areolah. Ko pa teh rezervnih snovi zmanjka rastlina odmre. Kakteje zalivamo z mehko vod oziroma deževnico. Če pa si te vode ne moremo priskrbeti si pomagamo s postano vodo. Naredimo pa jo tako da zvečer nalijemo v steklenico, plastenko ali posodo, vodo in jo pustimo da se apnenec in klor usedeta na dnu posode. Če je v vodi veliko apnenca, ji dodamo malenkost zelene galice. Za 10L vode potrebujemo 20-30g zelene galice. Usedlina ki nastane pri tem, ni uporabna, ker vsebuje izločeno apno. Zato vodo previdno odlijemo in ločimo stran od usedline. Seveda pa je deževnica tudi hranilna saj vsebuje poglavitne hranilne snovi, ki prihajajo iz ozračja. Nikoli pa ne uporabimo destilirane vode.

Kakteje so pri zalivanju najbolj občutljive ob koreninskem vratu. Pri takih rastlinah lonček napolnimo ob vrhu s prodom, peskom ali koksovim drobirjem. Kakteje katerih prst je popolnoma osušena temeljito zalijemo, saj površno zalivanje zadovolji koreninice pri vrhu lončka, medtem ko korenine pri spodnjem delu ostanejo suhe. Še bolje pa je če rastline z lončki za nekaj časa do sredine ali več potopimo v vodo, tako da rastlina vodo črpa od spodaj, kar pa je naravni postopek, pri tem pa se izpodriva zrak in plini v prsti. Vendar ko voda odteče se prst napoji z novimi svežimi količinami zraka. Rastline vedno zalivamo zjutraj, saj večerno zalivanje povzroči nabiranje vlage ob temenih in lahko privede do raznih obolenj. Pri presajanju kaktej je pomembna tudi dobra drenaža, za katero uporabimo debel pesek ali lončene črepinje, saj voda v zemlji in v podstavku ne sme nikoli zastajat, saj to privede do gnitja korenin.

DOGNOJEVANJE

Kakteje me zimskim počitkom nikoli ne dognojujemo saj hranilnih snovi ne potrebujejo za rast ker počivajo. Rastline dognojujemo le v času vegetacije in sicer s tekočimi gnojili, gnojilo zmešamo v vodi. Nikoli ne uporabimo hlevskega gnoja, saj ta povzroča kar nekaj bolezni pri kaktejah. Kakteje v času vegetacije dognojujemo vsakih 14 dni odvisno od navodil proizvajalca. V primeru da preveč dognojujemo z dušikovimi gnojili se zmanjša barvitost pokožice, las, ščetin, in bodic, skratka zmanjša se njihova naravna lepota. Včasih se celo preoblikujejo, kar pa ni nikakor zaželeno.

ZEMLJA

Kakteje potrebujejo sadilni substrat, ki dobro prepušča vodo. Lahko kupimo posebno zemljo za kakteje ali pa si jo sami pripravimo iz peska, prodca, glinastih črepinj, ilovice in šote. Najugodnejša vrednost pH je med 5,5-6,9, kar pomeni da naj bo zemlja rahlo kisla. Sicer kakteje ne prenašajo zemlje ki vsebuje apno ( vrednost pH nad 7 ), vendar za novo graditev potrebujejo kalcij, ki je v apnu. Zato dodamo na vsako vedro zemlje za kakteje zvrhano jedilno žlico surove ali gnojilne sadre.

PRESAJANJE

Manjše rastline presajamo vsako drugo ali tretje leto. Večje rastline potrebujejo novo zemljo le na štiri ali pet let.

Presajamo tako da:

prst pred tem dobro navlažimo, da se koreninska gruda lažje loči od lončka.

nato rastlino previdno stresemo iz lončka, da ne poškodujemo korenin in bodic, pri tem s pomagamo s krpo katero ovijemo okli rastline in jo dvignemo iz lonca. Lonec raje razbijemo kot da poškodujemo korenine.

staro zemljo otresemo le pri vrhu nikoli pa ne v celoti.

novi lončki naj bodo za 2-3cm večji od prejšnjih. Rastline ne presadimo globje kot je stala do sedaj. Zemljo rahlo stisnemo od strani z leseno palčko.

rastline le bežno zaznatno zalijemo, že teden po presajanju pa začnemo z zalivanjem, vendar ne z preobilnim, da ne pride do gnitja.

sveže presajene rastline varujemo pred močnim soncem z senčenjem

v prvih 5-6 tednih po presajanju ne dognojujemo.

RAZMNOŽEVANJE

Kakteje razmnožujemo generativno s semenom ali vegetativno s potaknjenci.

Pri vegetativnem razmnoževanju poznamo naslednje načine razmnoževanja: razmnoževanje s potaknjenci, raztrgavanje> ali deljenje, grebeničenje in razmnoževanje s cepljenjem.

ŠKODLJIVCI

Volnaste ali voskaste uši

Spoznamo jih po izločkih ki so manj volnati, belo sivi in voskasti. Ponavadi so skrite v vratu rastline ali v areolah. Uničimo jih s čopičem namočenem v alkohol ali jih poškropimo z insekticidom .

Koreninske uši

Jih opazimo šele ko rastline izlončimo, na koreninah so beli volnasti kosmiči. Zemljo otresemo in korenine operemo. Jajčeca uničimo tako da rastlino potopimo v emulzijo basudina.

Kaparji

So pogosto na opuncijah. Izločajo medene izločke in so zaščiteni s posebno trdno prevleko, ki varuje jajčeca. Uničujemo jih z malathionom ali z industrijsko pripravljenimi pripravki.. Manjši napad kaparjev lahko zatremo tako da vsakega posebej prebodemo z buciko.

Listne uši

Sesajo sok zlasti na mladih rastlinah. Uničimo jih mehanično tako, da jih zdrobimo med prsti. ali pa rastline poškropimo z kontaktnimi insekticidi.

Pršice

So zelo nevarne saj se hitro širijo, zlasti na mladih kaktejah. Kakteje orosimo z mlačno vodo. Od insekticidov pa uporabimo insekticid.

Od škodljivcem so nam še ostali polži, prašički in mravlje, katerih napadi so redki in ne povzročajo velikih škod.

OD BOLEZNI PA SO PRISOTNE:

Kloroza

Se pri kaktejah pojavi ponavadi iz dveh razlogov: ali je voda pretrda ( Ca, Mg ) ali pa zalivamo preveč, da so kakteje neprenehoma mokre.

Rdečica

Se pojavi zlasti na golih kaktejah, če jih izpostavimo premočnemu soncu in če trpijo pomanjkanje vode.

Plutavost

Je posledica napačne vzgoje ( premokro ) ali napačne prehrane, zato je razvoj rastlin moker in ponavadi zastanejo z rasti. Plutavost povzroča tudi zalivanje z premrzlo ali pretrdo vodo pa tudi pršice in uši.

Gregor Pezdirc

2. Poročilo o poteku izvajanja dela

kakšnega posebnega dela pri kaktejah običajno nimamo. Največji del oskrbe kaktusov predstavlja ravno presajanje, in sajenje rastlin, se pravi razmnoževanje, nato pa mu sledijo, škropljenje proti boleznim in škodljivcem, odstranjevanje plevela.

Ob koncu drugega letnika sem prinesel kakteje ki sem jih vzgojil doma v šolo, ker pa so letošnjega leta nekatere kakteje sem jih prinesel nanovo, le nekaj.

Mlade kakteje dobimo lahko iz semena ali pa iz izrastkov starejših rastlin-to so mlade kakteje. Mlade rastlinice sem posadil vsako posebej v lonček, v mešanico ilovice, navadne prsti, peska, in nekoliko humusa, kakteje sem po opravljenem presajanju rahlo zalil in postavil najprej na senčno mesto nato pa na sončno. Sledilo jeodstranjevanje plevela, saj vemo da zemlja nosi s seboj plevel. Ker pa so bile kakteje čez zimo in tudi čez poletje v rastlinjaku so jih napadli najpogostejši napadalci mladih rastlin in to so volnaste uši, katere sem uničil z insekticidom. do bolezenskih znakov pri kaktejah ni prišlo. V letnem času sem rastline zalival enkrat do dvakrat tedensko, pozimi pa manj enkrat na 14 dni.

3. ORODJA, MATERIAL,…

Pri presajanju sem si pomagal s paličicama. Za saditveni in presaditveni substrat sem uporabil mešanico, ilovice, navadne prsti, peska in nekoliko humusa. Lončki v katere sem presajal kakteje so bili enake velikosti kot za vzgojo primul>. Za presajanje večjih kaktej sem uporabljal lončke od številk, 16-20. seveda pa sem za nekatere vrste uporabil tudi posode za balkonsko cvetje. Vsi ti lonci so bili iz plastične-umetne mase.

Za zaščito pred boleznimi zlasti pred volnastjo ušjo sem uporabil industrijsko pripravljen insekticid, katerega uporabljamo doma za okrasne rastline.

Za zalivanje sem uporabil navadno vodovodno vodo, ki pa zalivanje kaktej ni najbolj primerna saj vsebuje klor in apnenec. Zalival sem s pomočjo zalivalke. Prav tako sem med rastno sezono kakteje dognojeval s tekočim mineralnim gnojilom proizvajalca DUECi- CACTUS.

POVZETEK, UGOTOVITVE, REZULTATI

Naj povem da so kakteje počasi rastoče rastline in ne potrebujejo velike pozornosti. Najbolj me je presenetilo cvetenje kaktusa iz sorte Ježkarjev, saj je rastlina še čisto majhna in že je začela cvetet. Obenem naj povem da imam doma matično rastlino, ki ima na leto približno od 20-40 cvetov skozi celo sezono, največ pa jih je zacvetelo naenkrat 20. s tem mislim da imajo naše kakteje svetlo prihodnost.

Prav tako sem opazil da nobena kakteja ni usahnila ali zgnila, čeprav so bile kakteje nekajkrat celo prevečkrat premočno zalite, se pravi da so doma vzgojene kakteje, ki temelji na lastni vzgoji in raznim preizkusom trdne in odporne. S tem mislim tudi povedat da ni prišlo do napada bolezni, saj običajno prevelika vlažnost povzroči klorozo, bledenje in podobno, vendar do tega ni prišlo.

Seveda pa upam da ˝moje˝ kakteje ne bodo šle v pozabo, ko bom končal šolanje, saj to niso enoletnice katere po cvetenju zavržemo. Upam da se bo na šoli pričelo z gojenjem kaktej, najprej za lastne potrebe. Saj dajejo kakteje z leti lep videz njihovo cvetenje pa prekaša vsako cvetlično vrsto. Rastline katere ne cvetijo ( agava, nekatere opuncije,… ), podirajo rekorde s svojo veličino in masivnostjo.

Avtor: Gregor Pezdirc

Datum:23.6.2000

Opomba: Barvni slikovni material prikazuje kakteje katere sem vzgojil med obdobjem enega leta, za zaključni izpit.

p.s. so slike ki izvirajo iz inciklopedij in domačega albuma. Nikakor pa niso slike omenjenih vzgojenih kaktej, katere ( kakteje ) se nahajajo v rastlinjaku.