1.       LES

Ob pogledu na kos lesa, desko, posekano deblo ali samo ob vonju po svežem lesu začutimo fiziološko ugodje; obide nas, da bi se lesa dotaknili, ga vzeli v roke, potežkali, si ogledali letnice na njem in iz njega nekaj ustvarili.

Seveda pa ima vsak les svoje značilnosti. Zato se za začetek »sprehodimo« po poti od gozda do polizdelkov iz masivnega lesa.

Človek in gozd sta bila že od nekdaj tesno povezana.

Gozdovi so bili v vseh obdobjih človekovo pribežališče; les je predstavljal mnogostranske in življenjsko potrebne surovine. Z biološkega vidika je gozd življenjska združba različnih drevesnih in drugih rastlinskih ter živalskih vrst, ki naseljujejo določen življenjski prostor (biotop) in med katerimi vlada biološko ravnovesje. Gozdu kot ekosistem obravnava biologija, uporabo lesa za izdelavo predmetov pa tehnika in tehnologija.

1.1.  DREVESNE VRSTE – IGLAVCI

SMREKA zraste do višine 50m. Krošnja je koničasto stožčasta. Veje izrastejo v vretencih, zgornje obrnjene navzgor, spodnje navzdol, vendar so na koncu spet usločene navzgor.  Iglice so dolge 10 - 25 mm, ravne ali usločene, koničaste, bodeče in temno zelene.  Storži so dolgi 10 - 25 cm, viseči, najprej zeleni ali rdečkasti, pozneje svetlo rjavi. Luske so toge in trdne.

Les je rumenkasto bel, lahek, lepo cepljiv, prožen, uporaben za visoke gradnje, pohištvo, tla, vrata, okna, glasbila (resonančni les), stenske obloge, embalažo in za celulozo. 

BOR zraste do 40m. Če raste na samem, je deblo pogosto skrivljeno, v gozdu dolgo in ravno, na spodnjem delu nima vej. Lepo diši po smoli.  Iglici sta po dve v šopku, dolgi sta 4 – 8 cm. So trde, večinoma zasukane in polkrožnega prereza.  Storži dolgi so 3 - 7 cm pecljati, viseči, sivo rjavi, po nekaj letih odpadejo.

Les je rumenkasto rjav in ima dobro viden zaključek letnega prirastka. Je lahek, težko cepljiv, krhek, odporen proti vlagi.  Uporaben kot gradbeni les vseh vrst, za cestne in vodne gradnje, za gradnjo mostov in ostrešij, za izdelavo vezanih plošč in papirja pa tudi za drva.

MACESEN ima ravno deblo s pokončnim vrhom, visoko do 25 m, na spodnji polovici pogosto ni vej. Veje rastejo vodoravno, spodnje malo povešene.  Iglice na dolgih poganjkih rastejo posamič, na kratkih pa v šopih.  Storži so svetlo rjavi, jajčasti, dolgi do 4 cm, na kratkih pecljih. Zreli ostanejo še nekaj let na vejah.

Les je rdečkasto rjav. Branike so izrazite. Vsebuje veliko smole. Zaradi velike trajnosti, trdnosti, odpornosti na vlago in dekorativnosti je uporabnost macesnovine zelo velika. Uporablja se za opremo stanovanj in pohištvo, vhodna, garažna vrata, za furnir, tla, za sode, korita, silose... 

 

JELKA Zraste do 50 izjemoma celo 60 m visoko. Krošnja je pri odrasli jelki ovalna, v starosti pa sploščena.  Iglice so dolge 15 - 30 mm, razporejene v dveh vrstah, ploske, zgoraj bleščeče temno zelene, spodaj z dvema belima progama. Storži so pokončni, dolgi 10 - 16 cm in razpadejo na  drevesu

Les je rdečkasto bele ali skoraj bele barve z modrikastim odtenkom. Branike so izrazite. Uporaba jelovina je po videzu kot po lastnostih zelo podobna smrekovini. Uporablja se za embalažo, za kemično predelavo, v gradbeništvu, stavbnem in pohištvenem mizarstvu ter za papir.

1.2.  DREVESNE VRSTE - LISTAVCI

LIPA je do 40 m visoko drevo z enakomerno zaobljeno krošnjo.  Skorja je temno siva z drobnimi, navpičnimi brazdami.  Listi  so 15 cm dolgi, srčasti.

Lipovina je mehka, srednje gosta,  prožna in cepljiva. Se dobro obdeluje, struži in rezlja. Uporabna v mizarstvu, strugarstvu in rezbarstvu, za razne modele, embalažo, vžigalice, svinčnike, igrače in risalne deske, za vezane plošče...

BUKEV je  do 40 m visoko drevo, krošnja je gosto vejnata. Debla bukev, ki rastejo na planem so nizko razvejana, v strnjenem gozdu poženejo veje visoko na deblu.  Skorja je tanka in gladka, srebrno sive barve, z leti v spodnjem delu razpoka in potemni. Listi so 6 -  8 cm dolgi, bleščeči se in gladki sprva so svetlo zeleni, svileno dlakavi in nagubani, pozneje so temno zeleni, jeseni rumeno rdeči; ko se posušijo ostanejo delno na drevesu do pomladi.

Les je gost, trd in se zelo krči, je slabo elastičen in dobro cepljiv. Nezaščitena bukovina na prostem ni trajna, v vodi pa je bukovina neobstojen les. Uporabna za pohištvo, igrače, embalažo, za različne stružene izdelke, za vezano ploščo, za železniške pragove, za furnir, za oglje, za iverne plošče, kurjavo, celulozo...

OREH je do 30m visoko drevo z veliko in okroglo krošnjo.  Skorja je  spočetka srebrno sivo, na starost temno siva in razpokana.  Listi  so sestavljeni iz 5 do 9 posamičnih listov.

Les je srednje trd in srednje gost, zmerno trden, plastičen. Lepo se obdeluje, struži in lepi. Uporaben za pohištvo, kot masivni les in furnir, za parket, za glasbila... 

KOSTANJ je do 30m visoko drevo; krošnja je košata; deblo  na starost zelo bedeli, ima široko razvejano krošnjo.  Skorja je sprva gladka, olivno rjava, pozneje sivo rjava in po dolgem razbrazdana.  Listi so do 25 cm dolgi, podolgovati in koničasti, robovi so kakor žaga ostro nazobčani.

Kostanjev les je gost in dokaj trd, odporen na prostem in v vodi, tudi proti glivam in žuželkam. Uporablja se v mizarstvu, za okenske okvirje, opaže, tla, za furnir, za električne drogove, za železniške pragove, za sode…

JESEN je do 35 m visoko drevo. Deblo je zelo dolgo in ravno, krošnja je zaobljena. Skorja sprva je gladko in sivo zelena pozneje brazdasta.  Listi so sestavljeni  iz 9 - 15 podolgovatih suličastih listov.

Les je trd in trden, je zelo elastičen, se dokaj dobro obdeluje.  Uporaben za parket, stružene in rezbarske izdelke, za športna orodja, za furnir.

GABER je do 25m visoko drevo, krošnja je neenakomerna. Posamične veje segajo daleč v širino in višino, deblo je pogosto skrivenčeno, zasukano, pogosto žene iz ene korenine več debel.  Skorja je gladka, siva.  Listi  so 8 - 10 cm dolgi, podolgovati, jajčasti in koničasti, ravne žile so zelo izrazite.  Les je sivkasto do rumenkasto bele barve. Branike so slabo vidne. Gabrovima je zelo gost, trd in trden  les. Težko se obdeluje, nagnjen je k zvijanju in pokanju.   UPORABA: za izdelke, ki so podvrženi trenju in udarcem. Iz gabrovine izdelujejo tnala, pesta lesenih koles, poljska orodja za razne stružene izdelke. Veliko gabrovine se porabi za kurjavo. 

HRAST je 20 - 40 m visoka drevesa.  V gozdu rastoča drevesa imajo ravna debla, drevesa, ki rastejo zunaj gozda, na prostem imajo široke krošnje in majhna čokata debla, ki so za predelavo manj primerna. Skorja, ki je sprva je gladka pozneje se zelo zadebeli,  ima dolge globoke razpoke, je temno siva.  Listi so pernato krpasti, poženejo šele sredi maja.

Les je gost in trd, prožen in cepljiv, zelo trajen na prostem in v vodi. Uporaben za notranjo opremo, rezbarske in stružene izdelke, kot gradbeni les, za parket in stopnice, za izdelavo sodov, in železniške pragove.

1.3.  ZGRADBA LESA

Zunanji krog  je lubje, ki varuje drevo pred vremenskimi vplivi, škodljivci in poškodbami.  Sestavljajo ga tri plasti: povrhnjica, plutasta plast in sekundarna skorja.  Skorja je nemalokrat močno nagubana ter močno in globoko razpokana. Vrste dreves se med seboj razlikujejo po različnih skorjah. Za skorjo je plast ličja: to je  najmlajša plast, v kateri so elastična vlakna, po katerih krožijo hranljive snovi. Te prihajajo iz kambija po posebnih vodovodnih ceveh in strženih žarkih. Plast za ličjem se imenuje kambij: to je elastično tkivo, sestavljeno iz celic, ki imajo tanko celulozno mrenico. V vsakoletnem obdobju rasti  nastajajo v kambiju obroči - branike,  ki predstavljajo vsakoletni prirastek. S štetjem  teh obročev lahko ugotovimo starost drevesa. Za kambijem je na vrsti beljava  - to je nov les v nastajanju. Ta plast je še zelo občutljiva in rada gnije. Osrednja plast je plast jedra ali pravega lesa ali črnjave: v njem je pravi, zreli les. Les je gost, ker so cevke že stisnjene olesenele ter po njih ne priteka več življenjski sok. Vlakna rastnih obročev so tako stisnjena, da jih ni več videti. Ko drevo raste, pridobiva vedno več lesa, saj cevi olesenijo od jedra navzven. Na sredi debla je stržen iz mehkih gobastih celic, ki so običajno svetle barve; te se med staranjem drevesa počasi krčijo in pri nekaterih vrstah tudi popolnoma izginejo. Vsa našteta tkiva so sestavljena iz po obliki in videzu zelo različnih celic, ki jih pod mikroskopom z lahkoto ločimo. Med posameznimi celicami so medcelični prostorčki, med katerimi so speljani - odvisno od vrste - kanali, napolnjeni s smolo ali eteričnimi olji.

  

Na zgornji levi sliki vidimo poleg pomladanskega (svetlejšega) in jesenskega dela branike še tri značilne prereze lesa – prečnega, tangencialnega in radialnega.

Desna slika pa nam nazorneje prikazuje stržene trakove oziroma stržene žarke, ki imajo velik pomen za notranji pretok hranil.

1.4.  POSEK LESA IN  RAZREZ HLODOVINE

Najprimernejši čas za sečnjo je zima, ker je takrat v žilah lesa  najmanj tekočine, les pa zato bolj odporen.

  

Na žagi položijo deblo na premično ležišče in ga trdno vpnejo. S tračno žago  ali polnojarmenikom  pa ga razrežejo na želene oblike.  Polnojarmenik razžaga celotno deblo naenkrat. Natančnost je velika.

Tračna žaga odžaga vsako desko posebej, natančnost ni velika, ker žaga lahko opleta, prednost je pa  v tem, da sproti ocenjujemo kvaliteto lesa.

1.5.  KAKOVOST LESA

Kakovost desk ocenjujemo po tem, ali so iz srednjega ali iz stranskega lesa, oziroma koliko jedra ali beljave je v njih. Deske, ki imajo več beljave, so bolj  vlažne in se raje krivijo  in krčijo. Od oddaljenosti od jedra je odvisna tudi gostota lesa,  teža,  elastičnost,  vlažnost in celo možnost gnitja.

Slika prikazuje kako se deske krčijo in zvijajo ko se sušijo. Kakovost deske je torej odvisna predvsem od tega iz katerega dela debla je bila izrezana.

Le pravilno sušen les je uporaben. Les vpija vlago. Vlaga pronica po cevkah v celice. Moker les nabrekne. Nabrekanju in krčenju lesa pravimo, delovanje lesa. To se ne ustavi niti takrat, ko je izdelek že narejen.

Deske se vedno bočijo  proč od stržena.

Klub temu, da bi bil vsak izmed prikazanih predmetov izdelan iz umetnih ali drugih gradiv, pa les daje poleg že omenjenih lastnosti tudi občutek domačnosti in pristnosti – žlahtnosti, ki je lastna samo lesu.

LESNI POLIZDELKI

 Vse večje zavedanje človeka, da je potrebno ohranjati drevesa, slabosti zaradi delovanja masivnega lesa, visoka cena lesa so med drugim razlogi za proizvodnjo lesnih polizdelkov med katere prištevamo furnir, vezane plošče, Panelne plošče, iverne plošče, vlaknene plošče. Oglejmo si jih.

2.1.  FURNIR

Furnir je zelo tanka plast lesa, ki ga odžagamo, odrežemo ali odluščimo iz debla na dva osnovna načina.

Pri prvem je deblo vpeto v primež, žaga pa z njega reže tanke rezine, ki so malokdaj debelejše od oblancev. Te »rezine« imajo seveda enake ali manjše mere kot deblo. Z njimi potem mizarji »oblagajo« ali oplatijo kose pohištva. Zanimivo je, da režejo furnir iz sveže posekanih debel in ga šele potem sušijo.

Več možnosti in manj izgub je pri drugem načinu – luščenju furnirja. Vpeto deblo se vrti v posebnem stroju, luščilnik  pa z njega luščijo tanke plasti lesa – od tod tudi njegovo ime. Po tej metodi dobimo ne samo dosti tanjše »rezine«, ki so široke toliko kot je dolgo deblo, temveč tudi izredno dolg kos furnirja, ki meri tudi po nekaj deset metrov. Iz enega debla se odlušči zelo dolg kos furnirja, ki ga s posebnimi noži razrežejo na želene dolžine. Če se v furnirju pojavijo grče ali luknje, jih poseben stroj izvrta in  na njihova mesta vstavi (vlepi) lesene čepke.

2.2. VEZANE PLOŠČE

Vezane plošče so plošče, ki jih dobimo tako, da zlepimo več tankih plasti lesa; pred lepljenjem položimo plošče tako, da potekajo vlakna v eni plasti vedno pravokotno na vlakna v drugi. Število plasti je vedno neparno, tako izenačimo silnice v lesu, ki se sedaj ne morejo več krčiti ne nabrekati.

Kot smo že rekli, je število plasti vedno neparno. Zlepimo jih z različnimi lepili, ki so bolj ali manj odporna proti toploti ali vlagi. Lepilo izberejo glede na uporabo plošče. Medtem ko se lepilo suši, so plasti stisnjene in obtežene.

Posamezne plasti so bodisi iz iste vrste lesa, bodisi iz različnih. Za zunanje plasti uporabimo plemenite vrste furnirja, ne glede na kakovost lesa pa morata biti zunanji plasti vedno iz iste vrste lesa, da so silnice na obeh straneh izenačene. Če ne bi pazili na to in bi uporabili dve različni vrsti lesa, bi ena stran »vlekla« in plošča bi se ukrivila.

V primerjavi z masivnim lesom ima vezana plošča to prednost, da se ne krivi in ne cepi; poleg tega pa je lažja in odpornejša, pod pritiskom pa jo lažje krivimo.

2.3. PANELNE PLOŠČE

Panelne plošče sestavljata dve tanki vezani plošči ali dve plošči furnirja, prilepljeni na ogrodje iz enako dolgih masivnih letvic, ki so položene vzporedno z izmenično obrnjenimi branikami. Letvice so včasih samo položene druga ob drugo, drugič spet zlepljene, najbolje pa je če so zvezane na utor in spah, ker postane plošča s tem čvrstejša. Nekatere letvice imajo žlebičke, da so lažje. Obe zunanji strani sta iz iste vrste lesa, da ne pride do različnih napetosti na površini; najboljše pa je, da so iz ene vrste lesa tudi ogrodne letvice.

Pri tem načinu izdelave plošč, lahko koristno uporabimo vse odrezke in manjše kose lesa. Panelne  plošče so lažje od večplastnih, zelo odporne, se ne deformirajo pa tudi cena je nižja. Uporabljamo jih tam kjer je zahtevana popolna ravnost površine in ne sme priti do nobenega zvijanja.

V prodaji so v različnih formatih in velikostih; navadno so večje od vezanih plošč.

2.4. IVERNE PLOŠČE

Iveri, ki jih pridobivajo iz lesa, neprimernega za deske, pomešajo z umetnimi lepili in stisnejo v plošče...  Ni potrebno paziti na smer vlaken. 

>

Uporabljajo se predvsem v pohištveni industriji. Če so oblepljene po obeh straneh s furnirjem, so bolj trdne.

2.5. VLAKNENE PLOŠČE

Podobne in tudi izdelane na podoben način so vlaknene plošče  narejena iz lesovine in lepila. Oboje se pod visokim pritiskom stiska na mrežah – mokri postopek, ali v toplotni etažni stiskalnici – suhi postopek. 

Obojestransko gladke vlaknene plošče izdelane po suhem postopku se uporabljajo v iste namene kot iverna plošča. Tanjše, na eni strani zaradi odtisa žične mreže grobe plošče, izdelane po mokrem postopku se največkrat uporabljajo kot hrbti škatlastega pohištva.

UPORABLJENA LITERATURA in VIRI:

Donzelli, Munari, Polato; DELAJMO Z LESOM,  založba LIPA 1983

Aberšek, B.; TEHNOLOGIJA in OBDELAVa GRADIV, Didakta, Radovljica1995

Zauner,G; LISTAVCI, Cankarjeva založba, Ljubljana1991

Zauner,G; IGLAVCI, Cankarjeva založba, Ljubljana1991

Spletna stran podjetja JAVOR d.d., Pivka

Spletna stran Tehnična vzgoja, Zavod za šolstvo

Zapisniki s predavanj, lastni