BESEDA VEGANS POMENI LE UPORABO ŽIVIL RASTLINSKEGA IZVORA.

Zgodovina  vegeterijanstva

Vegetrijanstvo se najpogosteje smatra za način prehrane, ki ne  vsebuje mesa ali živalskih proizvodov. Pri večini vegeterijancev pa pomeni vegeterijanstvo slog življenja, ki naj bi izključeval nasilje. Tako je vegeterijanjstvo le stopnica k boljšim medsebojnim odnosom z manj nasilja, tudi v družbi. Vegeterijanstvo so zagovarjali že Pitagora, Sokrat, Platon, Leonardo da Vinci, Milton, Newton, Rabindranat Tagore, Albert Schweitzer, Albert Einstein in številno drugi. Postalo pa je aktualno v zadnjih letih predvsem zaradi situacij, ki se dogajajo v živinoreji in novih boleznih, ki se prenašajo z mesom.

Številne religije so zagovarjale in še zagovarjajo vegeterijanstvo v bolj ali manj strogih oblikah. To zagovarjajo različne krščanske vere, budizem in različne sekte, ki so najbolj razširjene v Indiji.  Vegeterijanstvo je dobilo veliki zamah po tem, ko je ustanovljeno v Angliji  leta 1847  prvo vegeterijansko društvo. Ustanovljeno je v Machestru, kjer se je tudi prvič pojavila beseda vegeterijanec. Beseda je Latinskega porekla. Latinska beseda » Vegetus « ima več pomenov. Pomeni  človeka polnega fizične in mentalne energije, pomeni pa tudi cilj, polnost, svežino in  živahnost.

Smisel vegeterijanstva

V zadnjem stoletju, se je vegetarijanstvo razširilo po svetu zaradi svojega pacifističnega odnosa do življenja a tudi zaradi prepričanja o koristnosti vegeterijanske prehrane za mentalno in fizično zdravje. Istočasno pa se je postavilo vprašanje o človeku rastlino jedcu  in uživalcu mesa. Številni odklanjajo uživanje mesa zaradi etičnega odnosa do nasilja nad živalmi in zagovarjajo, da je bil človek najprej rastlino jedec ter, da se je normalno razvijal in dozorel z vegeterijansko prehrano ter, da je ubijanje živali za hrano prva stopnica nasilja nad človekom. (Zgodba o Kajnu in Abelu, živinorejec- poljedelec).

Po mnenju nekaterih antropologov, pa je bil  možen razvoj človeka le v kombinirani prehrani. Danes je človek vse jedec; mesojedec in rastlino jedec. Da pa se je oblikovala takšna oblika prehranjevanja, je bilo zato odgovornih več dejavnikov. To je pogojevalo  okolje, socialno ekonomski odnosi, religiozni vplivi,  odvisno pa je  tudi od  etičnih in filozofskih stališč.

Oblike vegeterijanstva

Vegeterijanski način prehrane je razširjen zaradi številnih vzrokov. Različni verski rodovi se prehranjujejo pretežno kot vegeterijanci: Trapisti uživajo poleg rastlinske hrane le še  mleko (laktovegetarijanci), Kartuzijanci mleko in jajca  (laktoovovegeterijanci).  Ovovegetarijanci pa uživajo poleg rastlinske hrane še jajca . Adventisti  so popolni vegeterijanci, poleg tega pa  ne uživajo alkohola.  Strogi vegeterijanci imenovani  Vegansi ne uživajo nobenega  živalskega proizvoda: poleg mesa niti jajc, mleka, niti medu, izogibajo se tudi  uporabi živalskih proizvodov iz usnja, volne in podobno. Frutarianci pa uživajo le sadje.

 Posebna manj stroga oblika  je makrobiotična prehrana, ki zahteva le sezonsko in naravno predelana živila iz neposrednega okolja. Uživamo vse dele rastline, izbiramo pa jih po principu Jing in Janga,  ki zahteva načrt priprave hrane  tako, da  se hrana medsebojno dopolnjuje (meso- zelenjava, toplo - hladno, kislo – sladko…).

 Semi ali delni Vegetarijanci  pa niso pravi vegeterijanci saj le omejujejo uživanja mesa in  izključujejo iz svoje prehrane vse rdeče meso in uživajo le ribe in perutnino.

Torej pravi Vegeterijanci uživajo le hrano rastlinskega izvora, obstojajo pa, kot smo videli različne stroge do manj stroge oblike prehranjevanja, ki omogočajo pretežno vegeterijansko obliko prehranjevanja velikemu številu ljudi.

Otroci in vegeterijanstvo;

Otroci, ki uživajo  v času intenzivnega razvoja vegeterijansko hrano  so po rasti nekoliko nižji od vrstnikov.Vzrok za to je pomanjkanje vitamina D  v vegeterijanski hrani, a tudi relativno pomanjkanje aminokislin, B12 in B2 vitamina,  PP faktorja, ter kalcija, železa in cinka.

Zato so pripravljena priporočila za sestavo vegeterijanskih jedilnikov a tudi piramida pravilne prehrane za vegeterijance in otroke. Za otroke in odraščajoče se zahteva poseben pristop, saj je težko zagotoviti vse potrebne snovi za rast le z vegeterijansko prehrano. Potrebno je dodati že navedene vitamine in minerale a tudi aminokisline. Poznamo dve vrsti beljakovin: kompletne in nepopolne. Kompletne vsebujejo vse aminokisline, tudi esencialne, ki jih organizem ne tvori. V zadostni količini se nahajajo  v živalskih proizvodih, v mesu, ribah, mleku, jajcih. Nepopolne beljakovine vsebujejo vse aminokisline vendar nekatere v premajhni količini. Zrna in semena so takšen izvor ne kompletnih aminokislin.