Mentor: Bojan Fajs
OPIS RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
V tej seminarski nalogi bom predstavila vinogradništvo vinogradniške kmetije Anderlič, katera se nahaja na Meljskem hribu pri Mariboru. Ta kmetija je zanimiva glede na svojo funkcijo. Ukvarja se z vinogradništvom in kletarstvom, saj svoja vina prodajajo v Sloveniji, izvažajo ga tudi v tujino. Zaradi tega se je v meni zbudilo večje zanimanje za raziskovanje tega področja.
HIPOTEZA
Formulacija hipoteze se je začela temeljiti na osnovi šolskih spoznanj, katera so mi bila podana na šoli. Dosti spoznanj, razlag s tega področja sem prebrala v raznih knjižnih virih, katera so mi bila na voljo.
OPIS RAZISKOVALNIH METOD S KATERIMI SEM SE LOTILA OBRAVNAVE TEGA PODROČJA
Te seminarske naloge sem se lotila tako, da sem se takoj na začetku podala na njihovo kmetijo, kjer sem dobila podatke, kateri so ustrezali nalogi in z njihovo pomočjo sem pisala to nalogo. Pri njih sem dobila potrebni materijal, s katerim sem si pomagala. Pri njih sem dobila podatke za snov vinogradništva. Pomagala sem si tudi z ustreznimi knjigami, s katerimi sem prišla do svojega spoznanja. Potek raziskovanja je potekal tako, da sem najprej zbrala določene podatke, katere sem potem vnašala k ustreznim poglavjem, ki so navedeni v nadaljnem postopku.
2. VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO V SVETU
Vinogradništvo in vinarstvo sta najbolj razvita v Evropi, saj je tu 72 % vinogradov in 82 % pridelanega vina, ter 57 % pridelanega namiznega grozdja. Po površini je na prvem mestu Španija (1,47 mio /ha), po pridelku pa Italija, sledijo Francija, Španija, Sovjetska zveza, Portugalska, Romunija, Nemčija itd. Pomembnejše pridelovalke grozdja in vina so še: Turčija, Argentina, Alžirija, ZDA, Južna Afrika in Brazilija.
3. RAJONIZACIJA VINOGRADNIŠKEGA OBMOČJA
Po pravilniku o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah tega Pravilnika je glede na etnološke razmere in arganoleptične lastnosti vin je vinogradniško območje Republike Slovenije razdeljeno na rajone, okoliše, podokoliše in ožje okoliše
-Vinorodni rajon = širše geografsko območje s posebnimi podnebnimi, talnimi in drugimi razmerami, pomembnimi za uspešno gojenje vinske trte;
-Vinorodni okoliš = geografsko območje v vinorodnem rajonu, ki predstavlja okoljetvorno temeljno vinogradniško enoto;
-Vinorodni podokoliš = geografsko opredeljen del vinorodnega okoliša, ki se razlikuje od okoliša po kakovosti in arganoleptičnih lastnostih vina zaradi vpliva nekaterih okoljetvornih razmer;
-Ožji vinorodni okoliš = najmanjši geografsko opredeljen del vinorodnega okoliša s posebnimi okoljetvornimi razmerami, te dajejo vinu svojevrstno kakovost. Zajema lahko eno ali več vinorodnih leg.
PODRAVSKI VINORODNI RAJON
1.Mariborski vinorodni okoliš
a) vinorodni podokoliš Kozjak in Gornje Slovenske gorice se deli na ožje okoliše: Kozjak, Svečina, Jarenina-Jakob, Malečnik, Spodnja Velka-Jurovski dol
b) obronki Pohorja se delijo na ožje okoliše: Pekre, Fram, Ritoznoj, Vinarje, Stanovsko, Škalce, Špitalič
2.Vinorodni okoliš Radgonsko-Kapelske gorice
a) Radgonski vinorodni podokoliš se deli na ožje okoliše: Police, Zbigovci,
Janžev vrh
b) Kapelski vinorodni podokoliš se deli na ožje okoliše, Kapela, Svobodni vrh
3.Vinorodni okoliš Ljutomersko-Ormoške gorice se deli na ožje okoliše:
Vinski vrh, Kog, Kajžar, Jeruzalem, Litmerk, Cerovec, Runeč, Hum, Lahonščak, Železne dveri, Slamnjak, Nunska graba, Globoka, Kamenščak
4. Vinorodni okoliš Haloze z obrobnim pogorjem:
a) Haloze se delijo na ožje okoliše: Zavrč-Turški vrh, Cirkulane, Majski vrh, Gorica- Janžki vrh
b) obrobno pogorje se deli na ožje okoliše: Sitež, Poljčane, Makole
5.Srednje Slovenske gorice se delijo na ožje okoliše:
Mestni vrh-Vurbek, Trmovski vrh, Juršinci-Sakušak, Podgorci-Velika Nedelja, Tomaž pri Ormožu, Cogetinci, Cagona, Zgorni Porčič, Lokavec, Zavrh
6.Vinorodni okoliš Prekmurske gorice :
a) Lendavski vinorodni podokoliš se deli na ožja okoliša: Lendavske gorice, Dolgovaške gorice
b) vinorodni podokoliš Goriško se deli na ožja okoliša: Dobrovnik-Moravci, Mačkovci-Gerlinci
POSAVSKI VINORODNI RAJON
1. Šmarsko-virštanjski vinorodni okoliš (Sladka gora, Virštanj, Dramlje, Tinsko)
2. Bizeljsko- sremiški ( Kapela, Bizeljsko, Sremič, obronki Orlice)
3. Dolenjski (Krško, Gorjanci, Novo mesto, Mokronog)
4. Belokranjski :
a) Metliški vinorodni podokoliš (Drašiči, Radovica, Suhor)
b) Črnomeljski (Semič, Maverlen, Adlešiči).
PRIMORSKI VINORODNI RAJON
1. Briški vinorodni okoliš
2. Vipavski vinorodni okoliš
3. Kraški vinorodni okoliš
4. Koprski vinorodni okoliš
Pravilnika, ki določata rajonizacijo, določata tudi sorte vinske trte, ki se smejo saditi v posameznih vinorodnih okoliših. Glede na agrobiološke in tehnološke lastnosti se sorte vinske trte, ki jih je dovoljeno saditi, razvrščajo v priporočene in dovoljene.
Priporočene sorte so tiste, ki zagotavljajo proizvodnjo vin z geografskim poreklom (namizna, kakovostna, vrhunska) in so gospodarska podlaga za vinigradništvo na določenem vinorodnem območju.
Dovoljene sorte so tiste, ki so deloma prisotne v vinu določenih agroekoloških okolij in dopolnjujejo kakovost vin. Sem spadajo tudi nekatere današnje sorte, ki pa jih ni priporočljivo širiti.
V posameznih vinorodnih okoliših podravskega vinorodnega rajona se smejo saditi sorte vinske trte:
1.Mariborski vinorodni okoliš
a) priporočene: laški rizling, renski rizling, sauvignon, beli pinot, sivi pinot, (rulandec), chardonnay, rumeni muškat, traminec
b) dovoljene: zeleni silvanec, šipon, muškat otonel, ranina, rizvanec, modri pinot, frankinja (modra frankinja), portugalka, kraljevina, žametovka, žlahtnine, kerner
2.Radgonsko-kapelske gorice (vinorodni okoliš)
a) priporočene: laški rizling, renski rizling, beli pinot, sivi pinot, rulandec, chardonnay, sauvignon, traminec, šipon, ranina
b) dovoljene: rizvanec, zeleni silvanec, muškat otonel, rumeni muškat, modri pinot, žlahtnine, kerner
3. Ljutomersko-ormoške gorice (vinorodni okoliš)
a) priporočene: laški rizling, šipon, beli pinot, chardonnay, sauvignon, renski rizling, sivi pinot (rulandec), muškat otonel, rumeni muškat, traminec
b) dovoljene: rizvanec, zeleni silvanec, ranina, žlahtnine, kerner
4. Haloze z obrobnim pogorjem (vinorodni okoliš)
a) priporočene: laški rizling, renski rizling, šipon, sauvignon, beli pinot, chardonnay, rumeni muškat, muškat otonel, traminec, sivi pinot (rulandec)
b) dovoljene: rizvanec, zeleni silvanec, ranina, ranfol, žlahtnine, kermer
5. Srednje Slovenske gorice (vinorodni okoliš)
a) priporočene: laški rizling, beli pinot, chardonnay, sauvignon, šipon
b) dovoljene: rumeni muškat, rizvanec, zeleni silvanec, sivi pinot (rulandec), traminec, renski rizling, ranina, frankinja (modra frankinja), žametovka, portugalka, gamay, modri pinot, žlahtnina, kerner
6. Prekmurske gorice (vinorodni okoliš)
a) priporočene: laški rizling, šipon, zeleni silvanec, sauvignon, beli pinot, chardonnay
b) dovoljene: sivi pinot (rulandec), renski rizling, rizvanec, ranina, modri pinot, frankinja (modra frankinja), žlahtnine, kerner.
V posameznih okoliših posavskega vinorodnega rajona se smejo saditi tele sorte vinske trte:
1. Šmarsko- virštanjski vinorodni okoliš
a) priporočene: laški rizling, sauvignon, beli pinot, chardonnay, frankinja (modra frankinja), modri pinot
b) dovoljene: zeleni silvanec, renski rizling, traminec, ranina, rizvanec, kraljevina, žametovka, portugalka, šentlovrenka, gamay, žlahtnine, kerner
2. Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš
a) priporočene: laški rizling, beli pinot, chardonnay, sauvignon, frankinja (modra frankinja), rumeni plavec, žametovka, modri pinot
b) dovoljene: zeleni silvanec, renski rizling, šipon, ranina, rizvanec, kraljevina, portugalka, šentlovrenka, gamay, žlahtnina, kerner, zweigelt
3. Dolenjski vinorodni okoliš
a) priporočene: laški rizling, beli pinot, chardonnay, frankinja, modri pinot, žametovka
b) dovoljene: zeleni silvanec, renski rizling, sauvignon, kraljevina, ranina, rumeni plavec, žlahtnine, portugalka, šetlovrenka, gamay, kerner, zweigelt
4. Belokranjski vinorodni okoliš
a) priporočene: laški rizling, beli pinot, chardonnay, frankinja, modri pinot, šentlovrenka, žametovka
b) dovoljene: zeleni silvanec, rumeni muškat, gamay, kerner, zweigelt.
V posameznih vinorodnih okoliših primorskega vinorodnega rajona se smejo saditi tele sorte vinske trte:
1. Briški vinorodni okoliš
a) priporočene: rebula, furlanski tokaj, beli pinot, sauvignon, malvazija, sivi pinot, chardonnay, merlot, cabernet
b) dovoljene: prosecco, refošk, cabernet, fraanc, modri pinot
2. Vipavski vinorodni okoliš
a) priporočene: rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon, pinela, zelen, beli pinot, chardonnay, merlot, barbera, cabernet, sauvignon
b) dovoljene: furlanski tokaj, procecco, modri pinot, refošk (na kraškem območju)
3. Kraški vinorodni okoliš
a) priporočene: refošk, rebula, laški rizling, malvazija, beli pinot, sauvignon, chardonnay
b) dovoljene: sivi pinot, prosecco, merlot, cabernet, sauvignon, modri pinot
4. Koperski vinorodni okoliš
a) priporočene: malvazija, beli pinot, chardonnay, refošk, merlot, cabernet, sauvignon, franc
b) dovoljene: rumeni muškat, sivi pinot, prosecco, maločrn, modri pinot.
5. VPLIVI OKOLJA NA RAST, RODNOST IN KAKOVOST GROZDJA V SLOVENJI
Okoljetvorni dejavniki so odločilni za količino in kakovost grozdja in s tem seveda kakovost in značaj vina.
Znanost, ki obravnava razmerje med vinsko trto in okolico imenujemo ekologija. V nadeljevanju bomo namenili nekaj več pozornosti vplivu zunanjih dejavnikov na uspevanje vinske trte v naših razmerah. Agroekološke razmere okolja, v katerem raste vinska trta delimo na:
- vplive podnebja (toplota, svetloba, padavine, veter itd)
- vplive tal (vinorodniških)
Toplota:
- je pomembna prvina podnebja, saj vpliva na rast, razvoj in rodnost vinske trte. Na toploto vplivajo:
- geografska širina (Slovenija 45,3 in 46,5 stopinje severne širine)
- nadmorska višina (pri nas gojimo vinsko trto na 200 do 400 m, tudi 500 m)
- bližina velikih voda (poleti vpijajo toploto in jo pozimi oddajajo)
- izranavajo temparaturo med dnevom in nočjo, poletjem in zimo
- bližina večjih gozdov (zavirajo hladne vetrove, izravnavajo relativno zračno vlažnost)
-lega vinograda (J, JZ, JV so v naših razmerah prvorazredne, Z inV drugorazredne, SV in SZ tretjerazredne in S pri nas neprimerne)
- nagib zemljišča (sončni žarki padajo pod ugodnim kotom)
Če ne upoštevamo vseh navedenih dejavnikov, je lahko vinska trta izpostavljena zimski, spomladanski ali jesenski pozebi.
Svetloba:
Vinska trta je rastlina sonca. Osvetlitev pa je odvisna tudi od lege in nagiba zemljišča, smeri vrst, razdalje sajenja, gojitvene oblike, agrotehnike in ampelotehnike.
Vlaga:
V naših vinorodnih območjih se giblje količina padavin od 66 do 1200 mm. Padavine niso povsod najbolj razporejene, zato je v nekaterih legah občutiti pomankanje, zlasti v primorskem rajonu, včasih pa tudi v drugih dveh rajonih na lažjih, prepustih tleh. Na splošno pa so padavine zadovoljive.
Tla:
Tla so življenski prostor vinske trte. Imeti morajo ugodne fizikalne, kemične in biološke lastnosti.
Mehanska sestava tal
Za spoznavanje tovrstne sestave tal je pomembno razmerje med peskom in glino. Glede tega poznamo tele vrste vinogradniških tal:
- kamnita- v njih je veliko kamenja in proda, 10 do20 % prsti
- močno prepustna peščena- možnost suše, še bolj prepustna
- peščena-ilovita in ilovito peščena- so najboljša (pridelek je obilen in kakovosten)
- ilovita in glinasta- so težja za obdelavo, trta dobro rodi, vendar so vina manj harmonična.
Toplota tal
je odvisna od letnih časov, vlažnosti, zračnosti, barve, mehanske sestave itd.
Vlažnost tal
je različna, odvisna od mehanske sestave in podtalnice.
Izmenjava zraka
je zelo pomebna, v zemlji se nakopičijo plini in nasičen zrak.
Barva tal
temna tla vpijajo več toplote in obratno.
Kemična sestava tal
Vinska trta mora imeti za nemoten razvoj na voljo vse hranilne snovi, le te delimo na:
- glavne ali makroelemente (N, P205, K2O, Ca, Mg, Fe, S)
- sledovne ali mikroelemete (B, Cu, Zn, Mn)
- kislost tal (vinska trta najbolje uspeva v območju pH od 5 do 7, pa tudi do pH 8)
- apno v tleh (pred pojavom trtne uši je bila žlahtna trta na lastnih koreninah, ter ni bila občutljiva na apno)
- humos (zmes bolj ali manj razpadlih rastlinskih in živalskih ostankov ima pomembno vlogo v tleh).
Biološka sestava
- organske snovi
- mikroorganizmi
- deževniki
7. ZASNOVA VINOGRADOV IN OSKRBA
Pri zasnovi vinogradov moramo upoštevati vse, predvsem naravne danosti, od katerih so odvisne agrotehnične rešitve in razmere gospodarjenja. Vinska trta je dolgoletna kultura, zato tedaj, ko se odločamo za vinograd, dobro premislimo o sistemu nasada (vertikalni ali terase, sadilna razdalja, sorta, gojitvena oblika). Pri oskrbi in redni pridelavi moramo upoštevati vse dejavnike, da bi bili pridelki čim boljše kakovosti pa tudi količinsko ustrezni.
Sistem nasada
Pred uvajanjem mehanizacije v vinogradništvo smo obnavljali po sistemu vertikalnih nasadov. Pri popolni ročni obdelavi tal in vseh drugih del v vinogradu smo sadili vinske trte v vrste vzdolž hriba.
Z uvajanjem vprege in kasneje strojev so vinogradniki zaradi lažje obdelave začeli saditi vinsko trto na terasah. Tedaj so lahko ročno kopanje in težaško škroplenje zamenjali z vprego ali s stroji. Večje vinogradne strmine smo s terasami spremenili v ozke ravnice. Sodobni vinogradniški stroji dandanes vinogradniku omogočajo, da lahko večje strmine znova zasadi vertikalno, saj premagujejo ti stroji tudi do100 % strmine. V vertikalnem vinogradu lahko zasadimo prav toliko trt, kolikor želimo, v terasnem nasadu pa je število trt omejeno, odvisno od strmine in širine terasne ploskve.
Trtam moramo omogočiti optimalen življenski prostor, ki znaša od 2,2 do 3,5 m.
8. ZA VSAKO STRMINO USTREZEN STROJ
Na pobočjih, ki imajo do 30 % nagiba, lahko uporabljamo normalne traktorje, na pobočjih z do 50 % nagiba posebne vinogradniške traktorje, kjer je nagib 100 % pa posebne stroje. Takšna izraba strmih leg je smotrna za pridelavo vrhunskih vin zlasti zato, ker so danes izredno strme lege neposajene.
9. POGOJI ZA USPEŠNO OBNOVO VINOGRADA
- pravilna izbira lege
- spočita tla
- opravljena analiza tal pred rigolanjem
- rigolanje-terasiranje v poletnih mesecih- suho
- kamnita tla 1m globoko, ilovica 0,6m
- uporabna mehanizacija zagotovljena
- preprečitev erozije
- ustrezna tehnologija nege tal
VERTIKALNI VINOGRAD- Gostota sajenja
| medvrstna razdalja 1.8-2m 2.0-2,4m 3.3-5m enožična vzgoja |
višina stebla 0,6-0,7m 0,9-1,2m 1,2-1,4m 1,6 -1,8m |
Gojitvene oblike:
- za medvrstne razdalje od 1,8 do 2,4 m priporočamo enostavne gojitvene oblike brez kordona
- za medvrstne razdalje od 2,5 do 3 m priporočamo kordonsko gojitveno obliko.
OPTIMALNA OBREMENITEV TRSA PRI REZI
Rodnost je odvisna od
- sorte
- stopnje selekcije
- prezimitve očes ali trsa
- vremenskih razmer v preteklem letu
- splošne oskrbe vinograda
- obremenitve v preteklem letu
- zdravstveno stanje
Rozge na trti režemo na
|
- čep - reznik - penjevec - šparon |
1-2 očesi
3-4 oči |
Obremenitev trsa v normalnih razmerah
6-8 oči /m -veliki grozdi (šipon, rizvanec, žametna črnina, ranfol, rdeči plavec)
8-10 oči /m -srednje veliki grozdi (laški rizling, beli pinot, renski rizling, sauvignon, modra frankinja)
10-12 oči /m manjhni grozdi (traminec, rulandec, modri pinot)
Število oči na čepu je pri vseh sortah enako. Število oči na rodnem lesu je odvisno od sorte in predvidenih očes na m (veliki grozdi-kratek rodni les, majhni grozdi-dolg rodni les).
Dela pri trsih v vegetaciji
- pletev-mandenja (majpomembnejši ukrep po rezi)
Ta ukrep opravimo, ko so mladike dolge 10-15 cm na čepih in starem lesu (deblo, krak) zato, da pustimo na trsu toliko mladik, kolikor je nujno potrebnih
- za les v naslednjem letu
- za rodnost (grozdja)
Pravilen razpored mladik, potrebnih trsu in za grozdje, preprečuje razvoj gnilobe grozdja in uporabo vedno dražjih in vedno manj učinkovitih škropiv proti gnilobi.
- pinciranje
- odstranjevanje zalistnikov
- vršičkanje
- odstranjevanje odvečnega in slabo dozorevajočega grozdja
- odstranjevanje listov okoli grozdja
Gnojenje vinograda pomeni dodajanje hlevskega gnoja, komposta ali drugih organskih snovi, tudi šote. Na drugi strani pa dodajamo tudi tako imenovana rudninska gnojila, ki vsebujejo rastlinam dostopna hranila. Gnoj, kompost, šota, rastline za zeleni podor in drugi organski odpatki navadno vsebujejo ta hranila v rastlinam dostopni obliki, vendar ne vedno v ugodnem razmerju. Če redno gnojimo z organskimi gnojili, ta nesorazmerja izravnamo z umetnimi gnojili.
Hranila za trto
Hranila, ki jih trta potrebuje in jih največ dodajamo, so: dušik (N), fosfor (P2O5), kalij (K2 O), kalcij (Ca O), magnezij (MgO) in tudi bor (B). Seveda je še veliko drugih, ki jih trta vgradi v večji ali manjši količini v svoj organizem in brez katerih se ne bi mogla razvijati in živeti. Hranila, katera rastlinam dodamo v obliki organske snovi ali gnojil v zemlji ne ostanejo v prvotni obliki.
Trti dostopna hrana
Del hrane se spremeni v rastlinam dostopno obliko, del se veže v rastlinam nedostopne oblike, ki pa se sčasoma in pod določenimi pogoji sproste v korist rastlin. Nekaj hranil voda izpere v večje globine, nekaj jih odnese iz zemljišča.
Ko določamo odmerke potrebnih količin hranil, se torej ne moremo ravnati le po tem, koliko jih trta potrebuje temveč še zlasti po tem, kolikšen je izkoristek dodatnih hranil in kakšne so njihove izgube zaradi izpiranja in vezanja v rastlinam nedostopne oblike. Ko trto posadimo, je v prvih treh letih ne obemenjujemo s pridelkom, da bi se lahko čim bolje razvila. Kljub primernemu gnojenju na zalogo in vsakoletnemu gnojenju z NPK gnojili, se na trti lahko že zelo zgodaj v mladosti pokažejo znaki, ki pričajo o pomanjkanju posameznih hranil.
Gnojenje z dušikom
Gnojenje z dušikom priporočamo praviloma jeseni, če pa je pomlad zgodnja in februar topel, z jesenskim gnojenjem ne dosežemo vedno dobrih rezultatov. Za jesensko gnojenje priporočamo dušik v obliki amonsulfata. Le lahkih tal ne bomo gnojili v jeseni, saj bi se dušik preko zime in spomladi izpral. Trta posebno občuti pomanjkanje dušika in kalija.
Pomanjkanje kalija
Znak za pomanjkanje kalija je, da se list začne sušiti od roba navznoter in se viha navzdol. Rdeče sorte dobivajo rdeče pege. Tudi v zelo sušnih mescih se lahko na listih pojavijo znaki pomanjkanja kalija, čeprav smo z analizo ugotovili, da so tla s kalijem srednje ali celo dobro preskrbjena. Kalij ima pomembno vlogo pri tvorbi sladkorja, vinske cvetice, posebno pa še pri dozorevanju lesa. Če trti primanjkuje kalija, je bolj občutjiva za mraz in pozebo.
Pomankanje magnezija
Za pomankanje magnezija je najbolj občutjiv laški rizling. Pomanjkanje magnezija naj bi bilo po novejših raziskavah vzrok za sušenje pecljevine.To je posebna fiziološka motnja, ki se pogosto pojavja pri renskem rizlingu, in včasih tramincu. Pecljevina se začne sušiti v začetku avgusta, ob dežju pa takšno grozdje napade že botritis (gniloba) in grozdje odpada.
Sušenje pecljevine
Sušenje pecljevine naj bi bila bolezen prezajetne prehrane, saj te motnje nastajajo v vinogradih, ki so zelo dobro gnojeni. Največkrat pa je v naših razmerah premalo magnezija. Sušenje pecljevine je odvisno tudi od podnebja, sorte, podlage pa tudi od vzgojne oblike. Prebujna rast in velike, intenzivne vzgojne oblike pospešujejo odmiranje. Ukrepi, ki preprečujejo pojav sušenja pecljevine, so torej: zaviranje prebujne rasti, ustrezno gnojenje oz. pravilno razmerje med hranili v tleh in močnejše gnojenje z organskimi gnojili.
Kloroza
Najpogostejši vzrok za pojav kloroze je premajhna zračnost zemlje, torej prevelika stisnjenost, ki nastane zaradi uporabe težkih strojev posebno na mokri zemlji. Klorozo povzročajo tudi prevelike količine apna v tleh, vlažnost tal v pomladih z nizkimi temperaturami ter suha tla.
Pomanjkanje mangana
Velika dostopnost in s tem prevelika količina mangana v tleh in rastlinah. Visoke vzgojne oblike in večje medvrstne razdalje omogočajo traktorju, da lahko vozi med vrstami. V tem je vzrok, da se prav pri intenzivnejših vzgojnih oblikah, ne pa pri nizki obliki z ozkimi vrstami, večkrat pojavi kloroza kot sicer. Ker traktor vozi vedno po istih kolesnicah, se tla sčasoma stisnejo, v tleh ni dovolj zraka, CO2, ki ga izloča koreninje pa ne more na površino. Če mangana primanjkuje v večjih količinah, dodamo 120 do 140 kg manganosulfata, pri manjšem pomanjkanju pa bo zadostovalo približnio 80 kg manganosulfata na hektar.
Pomanjkanje bora
Bor je zelo pomenbno hranilo za oplodnjo pa tudi za vegetativno rast. Kjer primanjkuje bora, vrh mladike odmre, nato poženejo jalovke, ki tudi odmrejo. Tako nastane znana metlasta rast trte. Osipavanje cvetja lahko povzroči deževno vreme ali nizke temperature (pod +15 C), če trajajo dalj časa. Za slabo plodnjo pa je pogost vzrok tudi pomanjkanje bora. Tudi prestreljeni grozdi in veliko drobnih, nerazvitih jagod so lahko znak pomanjkanja bora. Če ga je premalo, ga dodajamo v obliki boraksa (30 kg za težka in 20 kg za lahka tla).
Pomankanje cinka
Znaki, ki govorijo, da primanjkuje cinka, so precej podobni znakom za pomanjkanje magnezija, le da pri pomanjkanju cinka nastane nenormalno široko odprta glavna listna zareza ob peclju. Pri pomanjkanju cinka je priporočljivo gnojenje z cinksulfatom (23 % Zn) in sicer za lahka tla približno10 kg, za težka pa tudi do 20 kg cinksulfata na hektar. Vinogradnik mora imeti nekatera osnovna merila, po katerih se lahko ravna pri gnojenju. Ti normativi pa ne smejo biti nekaj stalnega, nespremenljivega in dokončnega, bodo naj le kot osnova, ki jo na podlagi vsakoletnih izkušenj in opazovanj ter analize tal prilagajamo potrebam vinograda.
Normativi za gnojenje
V tabelah navajam potrebe po hranilih v obliki čistih hranil. Na primer gnojilo KAN ima 27 % dušika, kar pomeni, da 100 kg gnojila KAN vsebuje 27 kg čistega dušika. Če torej želimo zemlji dodati 108 kg čistega dušika na hektar, moramo potrositi 400 kg nitromonkala (to je 8 vreč po 50 kg). Za naše razmere navajam tako imenovane Gartlove tabele, iz katerih si lahko po premisleku in na podlagi lastnih opazovanj ter izkušenj približno izračunamo potrebne odmerke gnojil.
Potrebe po dušiku
Dušik (N v kg na ha)
| mošt | glinasta | ilovitna | peščena | kamnita |
| hl/ ha | zemlja | zemlja | zemlja | zemlja |
| 50 | 70-85 | 85-105 | 105-130 | 130-180 |
| 75 | 105-125 | 125-150 | 150-195 | 195-265 |
| 100 | 125-150 | 150-180 | 180-230 | 230-312 |
| 125 | 140-165 | 165-200 | 200-255 | 255-350 |
Potrebe po kaliju
Kalij (K2O v kg na ha)
| mošt | glinasta | ilovitna | peščena | kamnita |
| hl/ ha | zemlja | zemlja | zemlja | zemlja |
| 75 | 145-160 | 160-180 | 180-205 | 205-240 |
| 100 | 175-190 | 190-215 | 215-250 | 250-265 |
| 125 | 200-220 | 220-250 | 250-280 | 280-330 |
Potrebe po fosforju
Fosfor (P2O5 v kg na ha), za vse vrste zemlje
| mošt v hl/ ha | zemlja dobro založena s fosforjem | zemlja slabo založena s fosforjem |
| 50 | 45 | 65 |
| 75 | 65 | 100 |
| 100 | 80 | 120 |
| 125 | 90 | 140 |
Potrebe po magneziju
Oskrbjenost tal z magnezijem (v Mg na 100 gr zemlje)
| stopnja vsebnosti | lahka tla | zemlja slabo srednje težka tla | težka tla |
| zelo slaba | pod 6 | pod 8 | pod 10 |
| slaba | 6-12 | 8-14 | 10-16 |
| zadovoljiva | nad 12 | nad 14 | nad 16 |
Apnenje vinogradov
Apnenje vinogradov je potrebno le takrat, če to zahteva kemična analiza tal. Pri ureditvi novega vinograda moramo upoštevati občutljivost podlag in sort za apno. V tabeli navajam kot primer sposobnost prenašanja apna za nekatere podlage vinske trte
| podlaga | prenašanje apna | podlaga je primerna za |
| Riparia portalis | do15 % | globoka, humozna, rahla, ne presuha in rodovitna tla |
| Aramon x Riparia (143A-Aripa) | do 20 % | globoka, srednje suha, lahka tla |
| Berlandieri x Riparia (Teleki 5 C) | do 40 % | za skoraj vsa, nepretežka tla |
| Berlandieri x Riparia (SO4) | do 45 % | za skoraj vsa, nepretežka in ne presuha tla |
| Berlandieri x Riparia (Kober 5 BB) | do 60 % | za skoraj vsa, vendar ne za plitka, suha tla |
| Berlandieri x Chasselas (U 41 B) | do 80 % | za tla z ekstremno vsebnostjo apna |
Občutjivost nekaterih sort za apno v tleh
| dobro prenašajo apno | srednje dobro prenašajo apno | slabo prenašajo apno |
| laški rizling beli pinot rulandec (sivi pinot) | renski rizling sauvignon | muškat ottonel traminec |
Gnojenje z dušikom ni odvisno le od predvidenega pridelka, temveč tudi od sorte. V tabeli navajam razporeditev le nekaterih tudi pri nas znanih sort.
Dušik in sorte
Potrba po dušičnih gnojilih
| majhna | srednja | velika |
| renski rizling chardonnay sauvignjon traminec | beli pinot laški rizling sivi pinot (rulandec) | muškati (muškat ottonel, rumeni muškat) |
Dušik v mladih vinogradih
V mladih vinogradih uravnavamo gnojenje z dušikom v drugem in tretjem letu rasti glede na rast trt. Količina dušika je odvisna od bujnosti trt. Pri slabi rasti v drugem in tretjem letu pognojimo z 80 do100 kg čistega dušika na hektar. Pozno gnojenje, od polovice julija dalje, lahko povzroči slabo dozorevanje lesa.
Dušik v rodnih vinogradih
Z dušikom gnojimo glede na bujnost trt, velikost nastavka ter glede na želeno kakovost. Predvideno količino dušičnih gnojil razdelimo na dva obroka. Prvi obrok vpliva zlasti na prirast lesa, drugi obrok potrosimo neposredno pred cvetenjem ali najpozneje takoj po cvetenju. Ta obrok naj bo tem večji, čim večji je nastavek grozdičev in čim slabša je rast mladik. Poleg tega pazimo še na značilnosti sorte. Sorte, ki so nagnjene h gnitju, ne bomo pretirano gnojili z dušikom, prav tako tudi bujnih sort ne. Slabo rastočim sortam z malo lesa in malim listjem bomo dali več dušika, kot bujnim sortam in sortam z veliko listja.
Gnojenje skozi list
Če primanjkuje hranil, na primer dušika (listje postane svetlo zeleno, rumenkasto), lahko gnojimo tudi prek listja, foliarno.
Hlevski gnoj
Hlevski gnoj, ki izboljšuje zemljo in prehrano trte, težko nadomestimo z rudninskimi gnojili. Z njimi vnesemo v tla dragocene organske snovi, ki poživijo in popravijo njen sestav. Hlevski gnoj naj bo dobro uležan in ga moramo takoj podorati. Na težki zemlji ga bomo zaorali plitvo, na lahki globlje. Gnojenje s hlevskim gnojem je unčinkovitejše, če ga na primer na lažji zemlji dodamo vsako drugo leto po 200 do 300 q / ha, na težki pa vsako tretje ali četrto leto po 300 do 400 q / ha. Hlevski gnoj vsebuje tudi veliko hranil, ki jih moramo upoštevati pri določanju količin rudninskih gnojil. Menim, da se prvo leto po gnojenju s hlevskim gnojem sprosti iz 100 stotov hlevskega gnoja okoli 25 do30 kg čistega dušika, 15 kg fosforja in približno 30 kg kalija.
Kompost
Kompost, ki si ga lahko pripravimo iz gnoja ali drugih rastlinskih odpadkov ter ga obogatimo še z rudninskimi gnojili, unčinkuje bolje in dolgotrajnejše. Pri uporabi komposta ni nevarnosti, da bi kakorkoli škodovali zemji ali trti. Nasprotno, to je najuspešnejši način, kako izboljšamo sestavo in lastnosti zemlje.
Zeleno gnojenje
Zeleni podor omogoča vinogradnikom, ki nimajo lastnega gnoja, da si v vinogradu sami pridelajo potrebno organsko maso. Opozoriti moramo, da je spomladansko podoravanje zelene mase za izboljšane strukture unčinkovitejše kot poletno ali jesensko. Za zeleni podor so najprimernejše tiste rastline, ki ne razvijejo le veliko zelene mase, temveč še posebno veliko koreninja. Podornine podorjemo plitvo ali jih le zarežemo in pustimo na površini tal in sicer konec maja ali v začetku junija. Čistih posevkov navadno ne priporočamo. Najboljše so mešanice ovsa in grašice, sončnic in grašice ali pa za ozimni podor kot rž, pšenica, ozimna grašica in podobno. Vedeti namreč moramo, da vsaka mešanica ni primerna za vsako vrsto zemlje. Upoštevati moramo tudi naš način nege vinograda, saj zeleni podor povsem spremeni naš način pridelovanja in sicer časovno in glede na razpoložljivo tehniko.
Druga organska gnojila
Humosna gnojila in šote se tudi pri nas vedno bolj uveljavljajo. To so s hranili obogatene šote ali tudi čiste šote. Njihova glavna naloga je obogatiti zemljo z organskimi snovmi in tako popraviti njeno rodovitnost, predvsem pa tako imenovane fizikalne lastnosti (zračnost, toploto, sposobnost zadrževanja vode in podobno). Preden uporabimo taka gnojila, se pozanimajmo o njihovem sestavu, zlasti pa o njihovi stopnji kislosti (pH in vsebnosti hranil). Na kisli zemlji ne bomo uporabljali kisle šote.
PODATKI OD ANDERLIČA
Vrednost tal
Rahla kisla tla pH 5,5 - 6
Pekel - laporna tla
Orešelj - bolj peščena tla
13. OPOJNE LEPOTE MELJSKEGA HRIBA
Nad Mariborom se vleče Meljski hrib, ves obdan z vinsko trto in lepo dopolnjuje simbol mariborske vinogradniške "vrednote ", kjer dominirata znamenita Piramida in Kalvarija. Franc Anderlič je eden tistih slovenskih vinogradnikov in vinarjev, ki so orali pionirsko ledino pri uveljavljanju zasebnih vinogradnikov.
Anderliči imajo sedaj že 10 hektarjev vinograda. Do sedaj so jih obnovili že osem in pol hektarjev. Na tej površini je okoli 50.000 trsov. V načrtu pa imajo še dodatnih 5 ha vinogradov.V teh vinogradih imajo nasajene nasljedne sorte:
- Laški rizling
- Renski rizling
- Beli pinot
- Sivi pinot
- Sauvignon
- Chardonnay
- Muškat otonel
- Rumeni muškat
- Traminec
Vina izvažajo v Avstrijo, Nizozemsko in Rusijo. Največ izvažajo sauvignon, renski rizling in chardonnay. Prej pa so prodali tudi veliko vina v Beograd. Dosti vina pa prodajo tudi v Zagreb. Ko stopim v njegovo klet, me prevzame občutek tiste mirnosti, prave spokojnosti, ki vlada v lepih in urejenih kleteh, kjer v lesenih sodih iz temnega kostanjevega lesa zori plemenito vino. V drugi kleti pa ležijo arhivirana vina. V arhivski kleti, ki je bila obnovljena 1980 je prostora za 50.000 ležišč za najboljše polnitve. V tej kleti imajo od leta 1983 renski in laški rizling, leto kasneje pa so našli še mesta za sauvignon, traminec in beli pino.
Drugače pa se Anderliči ukvarjajo tudi s turizmom, kjer vam ob dobri hrani postrežejo tudi dobro domače vino.
14. LASTNOSTI ANDERLIČEVIH SORT
Laški rizling
Domovina te sorte je slovita francoska vinorodna pokrajina Champagno. Gojijo jo pri nas v podravskem rajonu, Hrvaški, Avstriji, Italiji pa tudi na Madžarskem. Ta sorta je odporna proti zimski pozebi in ne gnije. Trta zraste pozno in med vsemi sortami dozori zadnja. Barva tega je rumenkasto zelena, ima lepo sortno cvetico, izrazito aromo ter zmerno količino alkohola (9,5 -10,5). Sorta je primerna za staranje. Laški rizling je srednje močne rasti. Cvet je dvospolen. Enoletni les je svetlo rumenorjav. Medčlenki so dolgi, list je srednje velik, peterodelen, močno zarezan, ostro in dolgo nazobčan, gladek, svetlo zelene barve, na spodnji strani ščetinasto kosmat. Vršički so svetlo zeleni in kosmati. Grozd je srednje velik, valjast, nabit, malo vejnat, na dolgem peclju ima navadno rodovito kolence. Jagoda je drobna, okrogla, svetlo zelena, pikčasta z rjavimi madeži na sončni strani. Kisline pa vsebuje 7 do 7,6 g/ l.
Renski rizling
Sorta je doma v Porenju. Pri nas se je to vino udomačilo v podravskem rajonu. Ta žlahtna trta daje nestalen in majhen pridelek. Rada jo napada sušica kobrnkov in pecljevine. Zahteva odlične pogoje in zelo dobro oskrbo. To sorto obiramo pri pozni trgatvi. Vsebuje zmerno količino alkohola (9,5-12,5 %), kisline pa 7-7,6 g/l. Trta je zmerne rasti. Enoletni les je tanek, svetlo rjav, črno pikčast. Medčlenki so kratki. Navadno so že najnižja očesa rodovitna. Členki so ploščnato stisnjeni. Oči so temno rjave. Cvet je dvospolen. List je majhen, okrogel, debel, hrapav, globoko zarezan z upognjenimi listnimi deli, zgoraj sivo zelen, spodaj belo volnen. Listni zobci so široki in veliki. Lističi na mladih vršičkih so rumeno zeleni, volneni. Groz je majhen, gost vejnati, različnih oblik. Jagoda je drobna, okrogla, svetlo rumena, črno pikčasta, prozorna pri polni zrelosti, rjavo nadahnjena, belo napršena.
Beli pinot
Sorta je doma iz Burgundije, zato ji pravimo tudi beli burgundec. Beli pinot gojimo pri nas v podravskem rajonu. Ob dobri negi daje beli pinot velik pridelek. Grozdje je občutjivo na gnilobo. Zori srednje zgodaj. Vino vsebuje 10,5-11,5 % alkohola. Kisline pa vsebujejo 7- 8,5 g/l. Običajno ima lepo dozorelo kislino, je nežne cvetice in arome. Cvet je dvospolen. Ima temno rdeč rjav les z lahkim vijoličastim leskom zlasti na členkah, ter temne črtice in pikice. Medčlenki so kratki ali srednje dolgi. List je srednje velik, okrogel ali trodelen, gladek, ima poostrene zobce, na zgornji strani je list živo zelene, na spodnji strani bledo zelene barve. Vršički mladik so belkasti, volneno kosmati. Grozd je kratek, zbit, valjast, na kratkem debelem peclju. Jagoda je okrogla, drobna, rumeno zelene barve, močno naprašena. Podvržen je oidiju, v jeseni rad gnije.
Sivi pinot
Sorta izvira iz Francije, natančneje iz Burundije. V Sloveniji najbolj uspeva v podravskem rajonu. Alkohola vsebuje 11,5 %, kisline pa 7-8,5 g/l. Trta je zmerne rasti. Enoletni les je tanek, temno sivo rjav, ploščat. Internodiji so dolgi 7-9 cm. Cvet je dvospolen. List je okrogel, srednje velik, trodelen, debel, temno zelen, listni pecelj je dolg. Grozd je majhen, gost, valjaste oblike. Jagode so drobne, podolgovato okrogle, umazano sivordeče barve, zori zgodaj.
Sauvignon
Sorta izvira iz Francije. K nam je prišla preko Nemčije in Avstrije. Od tod tudi njeno staro ime muškatni silvanec. Pri nas je razširjena v podravskem rajonu. Vino je rumenkastozelene barve, ima značilno sortno cvetico in je zelo aromatično. Povprečni letniki sauvignona imajo 10,5-11,5 % alkohola, 7-8 g kisline na liter. Daje pozno trgatev. Cvet je dvospolen. Enoletni les je razmeroma tanek, s kratkimi medčlenki, svetlorjav, sajast. List je srednje velik, trodelen ali peterodelen, hrapav, s topimi zobmi, zgoraj zelo temno zelen, spodaj pa modro zelenkast, volneno kosmat. Vršički so rumenozeleni, belkasto kosmati. Grozd je majhen, kratek, valjast.
Chardonnay
Ta sorta izvira iz Francije. Je ena izmed najbolj kakovostnih vin. Spada v družino pinota, podobna je belemu pinotu. Jagode so nekoliko bolj obarvane, zato ima vino močnejšo, bolj zlato barvo. Jagodni sok je bogat s kislino. Ima pozno trgatev. Vsebuje 10,5-11,5 % alkohola, ter 7-8,4 g/l kisline. Cvet je dvospolen. Ima temno rdečerjav les. List je srednje velik, okrogel, gladek, s poostrenimi zobci. Grozd je kratek, zbit na debelem peclju. Jagoda je okrogla, rumeno zelene barve. Jagodna kožica je tanka, meso sočno, dobrega okusa.
Rumeni muškat
Domnevajo, da je njegova domovina verjetno Prednja Azija. Je stara sorta in sodi v razvejano, plemenito in ugledno družino muškatov. Pri nas jo sadijo v mariborskem okolišu. Zahteva izrazite vinogradne lege, poleg tega pa še dobro oskrbo in gnojenje. Sorta je srednje pozna. V vinu je do 10,5 % alkohola z zmerno kislino 6,5-7 g /l. Cvet je dvospolen. Enoleten les je močan, svetlo rdeče barve z dolgimi medčlenki. List je srednje velik, malo narezan, ostro zobčast, temnozelen, nekoliko mehurčast, na spodnji strani nekoliko kosmat. Vršički so svetlo zeleni. Grozd je precej velik, valjast, z nabitimi jagodami. Jagoda je srednje debela, okrogla, zeleno rumena. Jagodna kožica je debela, meso gosto, s prijetnim muškatnim okusom. Občutjiv je zlasti na oidij.
Muškat otonel
Sorta izhaja iz Francije. Grozd ima okrogle jagode, rumenozelene barve z rjavimi lisami. Je precej rana sorta. Vsebuje do 10,5 % alkohola in zmerno kislino 6,5-7 g/l. Enoletni les je srednje velik, debel, temno rdečerjave barve, s kratkimi medčlenki. List je srednje velik, okrogel, globoko zarezan, s širokimi zobmi. Jagodna kožica je debela, meso je sladko, s finim muškatnim okusom.
Traminec
Sorta izvira iz južno tirolskega mesteca Tramin. Traminec je razširjen v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Madžarski in še kje drugje po Evropi. Pri nas najbolj uspeva v radgonsko-kapelskih goricah in okolici Maribora in Haloz. Grozdi so majhni, jagode so rdečkaste z rjavkastim odtenkom in so včasih zapečene. Ima kar precej alkohola 10,5-12,5 %, kisline pa malo manj 6-7 g /l. Ima dobre pozne trgatve. Cvet je dvospolen. Enoletni les je kratek, temno rjave barve s kratkimi medčlenki. List je majhen, okrogel, trodelen, s plitvimi zarezami. Jagodna kožica je debela in trdna, meso je sluzasto, s sortnim značajem.
PODATKI OD ANDERLIČA
SORTE KI SO IZRAŽENE V %
Svoj nasad imajo Anderliči razdeljen na dva dela
-Pekel
-Orešelj
PEKEL (KO-OREŠELJ)
- 25 % Renski rizling
- 20 % Sauvignon
- 25 % Sivi pinot (Rulandec)
- 10 % Traminec
- 20 % Rumeni muškat
MELJSKI HRIB (KO-OREŠELJ)
- 20 % Sauvignon
- 15 % Laški rizling
- 20 % Sivi pinot (Rulandec)
- 20 % Chardonnay
-7 ,5 % Rumeni muškat
- 7,5 % Traminec
16. OKVIRNI ŠKROPILNI PROGRAM ZA VINOGRADE
Za vsa sredstva navajam normalne koncetracije, ki veljajo za škropljenje z normalno porabo vode.
| varstveni ukrep | čas | razvojni stadij | bolezen ali škodljivec | priporočena sredstva | opomba |
| Predpomladansko škropljenje | april | očesa se napenjajo | akarinoza, erinoza | filidol-olje 0,5 % oleodizinon 1 % cosan 0,75% |
Škropimo po potrebi V času škropljenja naj bo temparatura pri škropljenju s cosanom višja od 16 C |
| Škropljenje proti črni pegavosti | konec aprila začetek maja | očesa so odgnala 1 do 2 cm | črna pegavost | euparen 0.25% ortho-phaltan 0.25% fol pet50 0,25% mycodifol 0.2% dithane M-45 0.25% antracol 0.2% | |
| Škropljenje proti pršicam | konec aprila začetek maja | mladice so dolge 3-5 cm | akarinoza, erinoza | A tiodan 0.2% | Škropimo po potrebi. To škropljenje proti ekarinizi in erinozi oprvimo če smo škropljenje pred 1. zamudili |
| rdeča sadna pršica akarinoza erinoza rdeča sadna pršica | B neoron 0,2% C plictran 0.1% neoron 0.1% kelthane 0.2% rospin 0.1% torque 0.06% folimat 0.1% |
Če je potrebno le zatirati rdečo sadno pršico, vzemimo raje srectva pod C.folimat uporabimo, če je napad zelo močan. | |||
| Škropljenje kombiniramo proti rdečemu listnemu ožigu; v deževnih pomladih ponoviti po 10 dneh | sredi maja |
mladice so dolge 8-10cm oz. imajo 4-5 lističev |
rdeči listni vžig |
A tiodan 0.2% dihtane M-45 0.2% polyram- combi 0,2% | Obvezno kombiniramo eno od sredstev pod A s sredstvi pod B; sredstva pod C dodajamo le, če je to nujno potrebno |
|
| oidij rdeča sadna pršica | mycodifol 0.2% B cosan 0.3% C vzamemo enaka sredstva kot pri prejšnjem | |||||
| 1 Škropljenje proti peronospori |
konec maja začetek junija |
najpozneje ko so mladice dolge 40 cm kabrniki so dobro vidni ali po napovedi protiperonosporne službe |
peronospora oidij grozdni sukač |
A antracol 0,2 % dithane M-45 0,2% otrophaltan 0,2 % othocide 83 0,15% polyram- combi 0,2 mycodifol 0,2% B cosan 0,3 % karathane WP 0,1 % karazhane EC 0,05% bayleton 0,05 % rubigan 0,03 % C diperex 0,15 % radofon 0,15 % basudin 0,2 % metation 0,1% fenitrotion 0,1% orthene 0.1 % ekalux 0,1 % gardona 0,15 % lannate 0,15 %gusathion 0,2 % ultracid 0,1 % |
Obvezno vzamemo eno od sredstev pod A s sredstvom pod B S sredstvi pod C škropimo, ko opazimo prve zapredke ali po apoved. Zadnje tri pripravke vzamemo,če smo škropljenje zamudili |
|
| 2 Škropljenje proti peronospori |
v juniju 10-20 dni po prejšnem škropljenju |
pred cvetenjem | peronospora oidij |
A enaka sredstva kakor pri prejšnji A B enaka sredstva kot pri prejšnji B |
Obvezno vzamemo eno od sredstev pod A in mu dodamo eno od sredstev pod B |
|
| 3. Škropljenje proti peronospori in 1. proti sivi grozdni plesni |
druga polovica junija ali začetek julija |
po cvetenju po odmetu kapic |
peronospora | A enaka sredstva kakor pri prejšnji A ali bakreni antracol 0,4% cuprablav 0,5% |
Proti peronospori in oidiju kombiniramo sredstvaA+B, proti peronospori, oidiju in sivi grozdni plesni kombiniramo sredstva C+B ali A+B+C |
| oidij peronospora in siva grozdna plesen siva grozdna plesen |
B enaka sredstva kakor pri prejšni B C mycodifol 0,2% euparen 0,2% bakreni euparen 0,3% D ronilan 0,1% rovral 0,1% sumilex 0,1% |
| 4. Škropljenje proti peronospori |
prva polovica julija |
jagode se razvijejo |
peronospora | A cuprablav Z 0,5% | Proti peronospori in oidiju kombiniramo sredstva A+B | >
|
| 5. Škropljenje proti peronospori |
sredi julija |
jagode se razvijejo |
isto kot pri 4. škropljenju |
iste mešanice sredstev A+B |
||
| 6. Škropljenje proti peronospori in 2. proti sivi grozdni plesni |
konec julija ali začetek avgusta |
preden se jagode strnejo |
peronospora | A enaka sredstva kot pri četrtem škropljenju |
Proti peronospori in oidiju kombiniramo sredstva A+B proti peronospori, oidiju in sivi plesnikombiniramo sredstva A+B+D ali C+B |
|
| oidij peronospora in siva grozdna plesen |
B enaka sredstva kakor pri prejšni B C enaka sredstva kakor pri prejšni C D enaka sredstva kakor pri 3. škropljenju |
Pri grozdnem sukaču vedno dodamo še eno od sredstev pod E | ||||
| grozdni sukač | E enaka sredstva kakor pri 1. škropljenju | |||||
| 1.Dodatno škropljenje proti sivi grozdni plesni |
druga polovica avgusta |
jagode se prično mehčati |
siva grozdna plesen |
ronilan 0,1% ali rovral 0,1% sumilex 0,1% |
Mycdifola ali euparena pri tem škropljenju ne smemo več uporabljati, saj imata karenco 42 dni. V poznih letih je potrebno temu škropljenju dodajati še sredstva proti peronospori. Če se pojavi pozni oidij, poškropimo z enim od sredstev, ki so navedena pod1. škropljenju B |
|
| 2.Dodatno škropljenje proti sivi grozdni plesni |
konec avgusta ali začetek septembra |
grozdje zori |
siva grozdna plesen |
ronilan 0,1% rovral 0,1% sumilex 0,1% |
Obvezno upoštevajmo karenco ali varnostno dobo, ki znaša za rovral in ronilan 21 dni, za sumilex pa 28 dni. |
|
PODATKI OD ANDERLIČA
PODATKI ZA ŠKROPLJENJE
Uporablja škropivo od 1-3 kontaktnih fungicidov.
Škropijo:
- v mesecu juliju-sistemični fungicidi in sistemična sredstva proti oidiju
- v mesecu avgustu s kontaktnimi bakrenimi pripravki, škropijo dvakrat proti gnilobi.
To je škropivo RONILAN. Če je vreme ugodno porabijo na 10 ha 5- kratno koncentracijo škropiva. Če je vinograd primerno obdelan, porabijo od 150-200 l/ ha s posebnimi dizami, namesto 800 l/ h. Škropijo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj.
17. TEHNOLOGIJA PRIDELAVE GROZDJA
PODATKI OD ANDERLIČA
Oprema
Opremo imajo Anderliči razdeljeno na dva dela
- na proizvodnjo
- na predelavo
Proizvodnja
- traktor ( Cararo )
- avtomizer priključek za škropljenjne
- mulčer
- prikolica
- stroj za vršičkanje
- trosilec
V seminarski nalogi smo opredelili dejavnosti kmetije Anderlič, ki je usmerjena v vinogradništvo in vinarstvo. Gospod Anderlič vzgaja različne sorte, ki so za podravski rajon zelo pomembne. Imena teh sort sem uvedla v osrednjem delu. Svoja vina Anderlič izvaža tudi v tujino to je predvsem v sosednje države. Dosti vina proda na domačem področju, nekaj pa tudi obdrži zase, za svojo porabo, saj imajo doma tudi svojo arhivsko vinsko klet.
Zahvaljujem se gospodu Francu Anderliču za posredovanje svojih podatkov, za njegov čas, katerega je porabil zame pri pomoči in sestavi seminarske naloge. Želim mu veliko nadaljnih uspehov pri njegovih načrtih.
20. LITERATURA:
-Drago MEDVED: NAJLEPŠE TRTE NA SLOVENSKEM
-Anton SKAZA: KLETARJENJE JE UŽITEK
-Miran VODOPIVEC: KAKO PRIPRAVIMO DOBRO VINO
-Miško JUDEŽ: VINARSTVO-KLASIČNO SODOBNO
| Avtor: Mateja Rečnik |
|
|
