Asteroidi ali mali planeti so množična čvrsta telesa,
ki se nahajajo v glavnem med orbitama Marsa in Jupitra. Prvi
asteroid Ceres, je odkril italijanski astronom
Piazzi leta 1801. Ceres je tudi največji asteroid, katerega premer znaša
okoli 1000 km. Še nekaj asteroidov ima velike
dimenzije, večina ostalih pa je manjših in imajo premere le po nekaj
kilometrov. Do sedaj je v katalogih označeno
okoli 2000 asteroidov vendar se smatra da jih je dosti več.
Opazovanja teh teles so privedla do zaključka,
da imajo nepravilno obliko. Izjema je le nekaj večjih, katera oblika je
približno žogasta. Pri mnogih asteroidih so bile
opažene spremembe svetlobe v kratkih časovnih razmakih. Ker
njihova svetloba izvira od sonca, je to edina
razlaga za to da nimajo sferične oblike, ter nam v nekih momentih kažejo
ožjo in v nekih širšo stran. Vsi asteroidi se ne gibljejo strogo v glavnem
pasu med Marsom in Jupitrom. Leta 1898 so odkrili asteroid št. 433, Eros,
ki na svoji poti pride bliže Soncu kot Mars in se občasno približa Zemlji
na manj kot 24 miljonov kilometrov. Čeprav je majhen, je še zelo velik
v primeri z drugimi asteroidi, ki se približajo Zemlji. Tako je Hermes,
bolj tipičen predstavnik, velik komaj 1 kilometer. Leta 1937 se je Hermes
približal Zemlji na razdaljo borih 780 000 km, kar je dvakratna razdalja
med Zemljo in Luno. Asteroid Ikar se Soncu celo bolj približa kot Merkur.
Med vsemi telesi v Sončevem sistemu doživlja Ikar verjetno največje
temperaturne spremembe. Drug zanimiv primer je asterooid št. 944, Hidalgo,
ki se giblje po tako ekscentrični poti, da pride skoraj do Saturnove orbite.
Skupina asteroidov imenovana Trojanci, se giblje okoli Sonca celo po isti
poti kot Jupiter. Del Trojancev je približno šestino poti pred Jupitrom in
del približno toliko za Jupitrom, tako da do trčenja ne more priti.
Astronomi predvidevajo, da so asteroidi ostanki nekega večjega telesa,
katero je v preteklosti zaradi neznanih vzrokov razpadlo. Obstajaja tudi
teorija, da so to ostanki materije preostali iz časa rojevanja sončnega
sistema.
|
Polmer |
Numerična izsrednost |
Naklon tira |
Masa (kg) |
| Ceres |
350 |
0,079 |
10,6 |
6×10E20 |
| Palas |
230 |
0,235 |
38,8 |
2×10E20 |
| Juno |
110 |
0,256 |
13,0 |
2×10E19 |
| Vesta |
190 |
0,088 |
7,1 |
1×10E20 |
