Galaksija je močno sploščen sistem zvezd, zato vidimo, kadar gledamo vzdož njene glavne ravnine, mnogo zvezd praktično v isti smeri. Na nebo se nam Galaksija projecira kot širok mlečno bel pas-Rimska cesta. Središča Galaksije ne bomo mogli nikoli videti, ker ga zastira obilica medzvezdne snovi. Vse današnje znanje sloni na radioastronomskih opazovanjih, saj se radijski valovi nemoteno širijo skozi medzvezdno snov. Z radijskimi teleskopi torej zlahka identificirajo središče Galaksije; leži za svetlimi zvezdnimi oblaki v ozvezdju Strelca, kjer je Rimska cesta še posebno gosto posejana z zvezdami. Dokazano je da leži Sonce z vsemi njegovimi spremljevalci daleč zunaj središča Galaksije. Novejša ocena oddaljenosti Sonca od jedra Galaksije je 32 000 svetlobnih let. Galaksija je spiralaste oblike z več rokavi. Dognali so tudi, da se Galaksija vrti, vendar ne kot togo telo, temveč kaže diferencialno rotacijo-bolj oddaljeni deli se vrtijo počasneje kot tisti blizu središča. V soseščini Sonca je vrtilna doba 225 milijonov let, čemur včasih rečemo kozmično leto. Nekoč so menili, da je Galaksija izjemno velika, vendar je tudi ta predstava danes že povsem omajana. Po velikosti je Galaksija le malo nad povprečjem, medtem ko so nekateri znani zvezdni sistemi, vključno z Andromedino galaksijo M31 v naši jati galaksij, prav gotovo veliko večji.

Premer (v galaktični ravnini)	250000 pc
Debelina	5000 pc
Masa	15×10E10 Sončevih mas

Avtor: Aleksander Ros