| Jupiter je prvi v nizu planetov velikanov.
Njegov premer je 11 krat večji od Zemljinega, njegova masa pa kar 318 krat. Rotacija okoli
lastne osi je zelo hitra. Za ekvatorska področja znaša 9 ur in 50 minut.
Hitrost področij na polih pa je manjša. To nam kaže na podatek, da posamezni
deli planeta različno rotirajo in da je planet v osnovi različen od Zemlje. Zaradi
velike hitrosti na polih je planet ploščat, kar lahko opazujemo že z najmanjšimi
teleskopi. Skoraj 12 Zemeljskih let je potrebno Jupitru za obhod okoli
Sonca.
Srednja odaljenost od Sonca je 780 miljonov km. S teleskopi se vidijo osnovni detajli ogromne atmosfere, ki ga obdaja. Ugotovljen je obstanek oblakov, paralelnih z ekvatorom planeta. Ti pasovi so sestavljeni iz belih in temnih peg ter raznih drugih oblik. Atmosfera Jupitra sestoji pretežno iz vodika in helija, ter metana in amonijaka. Temperatura zunanjih slojev je okoli 150 K. |  |
|
Notranjost Jupitra je neznana. Teorije predvidevajo dosti višje temperature v notranjosti planeta. Jupiter je velik izvor radijskih valov. Ima magnetno polje, ki je desetkrat močnejše od Zemljinega. Ena najbolj zanimivih detajlov na površini Jupitra, pa je velika rdeča pega. Prvič je bila opažena leta 1831. Dolga je okoli 48000 km in široka 11000 km. Poleti sond, tipa Pionneer in Voyager, so prinesli novejše podatke o Jupitru. Ugotovljeno je bilo, da v njegovi gosti atmosferi pihajo vetri, proti katerim so najhujše zemeljske nevihte le sapice. Velika rdeča pega je rezultat vrtinčastih tokov; primerljivih s tornadi na Zemlji. Specifični pogoji dajejo veliki rdeči pegi dolgotrajnost in posebne odlike. Robni deli velike rdeče pege rotirajo tudi do hitrosti 500 km/h, v središču pa je popolni mir. Odkrit je tudi prstan okoli Jupitra, ki je podoben Saturnovemu. Vendar je ta slabšega sijaja in zakar ni viden z Zemlje. Največje presenečenje pa so prinesle fotografije Jupitrovih satelitov. Misija Voyager je odkrila nekatere nove, tako da danes vemo za 16 njegovih satelitov. Štiri največje, ki so vidni z navadnim teleskopom, je odkril že Galilej. Na satelitu Io so opaženi in posneti aktivni vulkani ter opazovane erupcije lave. Kalisto in Ganimed sta prekrita s kraterji in imata zmrznjeno površino. Satelit Evropa pa je ves spresekan s razpokami dolgimi več tisoč km. | |
Jupitrovi sateliti
|
|
Kalisto
| Avtor: Aleksander Ros |
|
|
