Večina teles tega sistema, še posebno planeti, ležijo približno v enaki ravnini, katero imenujemo ravnina ekliptike. Beseda planet ima poreklo v grški besedi planetes, kar pomeni potepuh. Namreč, že stari narodi so opazili, da se planeti premikajo med zvezdami in so jim zato tudi dali takšno ime. Od ostalih teles so posebno interesantni asteroidi. Nahajajo se v glavnem v orbitah med Marsom in Jupitrom in so različnih velikosti (od 100 metrov do 100 kilometrov premera).
Vse planete, ki jih poznamo se lahko razdelijo na notranje in zunanje. Merkur in Venera sta notranja planeta, ker se nahajata med Zemljo in Soncem. Vsi drugi pa so zunanji. Obstaja pa tudi porazdelitev glede na fizične značilnosti teh teles. Za planete Zemljinega tipa se štejejo: Merkur, Venera, Mars in mogoče Pluton. Skupno tem planetom je, da imajo trd, kamneni ovoj kot na Zemlji. Kemijska sestava je tudi skoraj ista, tako kot srednja gostota materijala iz katerega so grajeni. Periode rotacije imajo daljše kot jih imajo planeti velikani.
Jupiter, Saturn, Uran in Neptun spadajo v grupo planetov velikanov. Sestojijo se pretežno od večine lahkih plinov, kot je vodik. Njihova notranja struktura je neznana, po teoretičnih analizah bi morali imeti trdo jedro malih dimenzij. Gostota planetov velikanov je mala v povprečju 2-4 krat manjša od gostote planetov Zemljinega tipa. Rotirajo hitro, hitrosti na ekvatorijalnih in polarnih pasovih so različni. To kaže na dejstvo, da so grajene pretežno iz plinov.
Stari narodi so poznali samo pet planetov in to tiste,ki so dovolj svetle, da se vidijo s prostimm očesom. Odkritje teleskopa je pripomoglo, da se odkrijejo do tedaj neznani planeti. Leta 1781 je veliki angleški astronom Willam Herschel odkril Uran. Ko so ugotovili točno orbito Urana, se je pokazalo da odstopa od poti, po kateri bi se moral premikati na osnovi zakona o potovanju planetov. To je astronomom pokazalo na gravitacijski vplv še enega planeta. Leverrier je izračunal potrebne izračune in na mestu katerega je on izračunal je nemški astronom Galle Johan leta 1846 našel Neptun.
Pluton je zadnji do danes najden planet. Najdena je po dolgem iskanju, ki ga je organiziral ameriški astronom Lovell James. Zaradi slabega sija, se lahko opazi samo s pomočjo fotografske plošče. Od Sonca je oddaljen skoraj šest milijard kilometrov.
Že prej smo videli, da se planeti med seboj razlikujejo po svojih dimenzijah. Planeti nimajo lastne svetlobe, temveč oddajajo odbito, katera izhaja od Sonca. Zaradi tega so to hladna telesa. Temperature na površinah planetov Zemljinega tipa so odvisne od njihove odaljenosti od Sonca in od nekaterih fizičnih lastnosti atmosfer, ki jih obkrožajo. Ko govorimo o planetih velikanih, lahko povemo samo o temperaturi zunanjih slojev njihovih ogromnih atmosfer.
Oba notranja planeta kažejo faze podobne Luninim. Tako lahko govorimo o "mladi" Veneri ali "polnem" Merkuru.
| Avtor: Aleksander Ros |
|
|
