Med štirimi planeti velikani največ vemo o Jupitru, ki je največji med njimi. Njegov premer je 11-krat večji od premera Zemlje, njegova masa pa okoli 300-krat večja od mase Zemlje. Jupitrov obhodni čas okoli Sonca je 12 let; razdalja od Sonca pa 5,2 astronomskih enot. Jupitrova vrtilna os stoji skoraj pravokotno na ravnini njegovega tira.
 Vsi planeti velikani se zelo hitro vrte okoli svoje osi. Njihova povprečna gostota pa je majhna. Zaradi tega so precej sploščeni. Planete velikane obdajajo razsežne atmosfere. Vidimo le oblake, ki so raztegnjeni v obliki pasov, vzporednih z ekvatorjem. Na Jupitru ni nobenih stalnih podrobnosti razen že dolgo znane skrivnostne rdeče pege. Jupiter se ne vrti kompaktno, temveč v plasteh. Čim bliže polu je plast tem počasneje se vrti.
 Ker so planeti velikani zelo odaljeni od Sonca, je temperatura nad njihovimi oblaki zelo nizka: Na Jupitru okoli -145 C, na Saturnu okoli -180 C, na Uranu in Neptunu pa je še nižja.
 Spektralna opazovanja kažejo, da vsebuje atmosfera planetov velikanov predvsem molekularni vodik in metan. V Jupitrovi atmosferi zasledimo tudi amoniak. V spektrih bolj odaljenih planetov pa ne opazimo za amoniak značilnih trakov. Domnevamo, da je amoniak tam sublimiral.
 Povprečna gostota Jupitra je 1,3, Saturna 0,7, Urana 1,6 in Neptuna 2,3 kg/dm3. Po majhni gostoti in obilici vodika se planeti velikani razlikujejo od planetov Zemljinega tipa. Jupiter obdaja močno magnetno polje. Neprestano seva šibke netoplotne (polarizirane) elektromagnetne valove, katerih jakost se močno spreminja. Sklepamo, da ima Jupiter tudi radiacijski pas.
 Zanimiv zaradi svoje oblike je Saturnov ploščat kolobar, debel nekaj km. Razprostira se v ekvatorialneni ravnini planeta, ki je nagnjena k ravnini tira za 27. Zato v 30-letnem obhodu Saturna okoli Sonca vidimo kolobar včasih dovolj razkrito, drugič z boka. Zvezen Saturnov kolobar bi bil nestabilen. Zato sklepamo, da ga sestavlja množica drobcev. Proučevanje Saturnovega spektra je pokazalo, da se notranji deli kolobarja vrte hitreje kot zunanji; to se sklada s tretjim Keplerjevim zakonom. V kolobarju so kolobarjaste razpoke. Zato govorimo o kolobarjih Saturna. Razpoke so na mestih, na katerih bi bilo gibanje drobcev nestabilno zaradi motenj, ki jih povzročajo veliki Saturnovi sateliti. Kolobar je lahko razbit Saturnov satelit, ki se je preveč približal planetu, ali pa je ostanek snovi, ki se zaradi Saturnove bližine ni mogla zgostiti v eno samo telo, ker je plima v tej razdalji premočna. Saturn seva tudi netoplotne (polarizirane) radijske valove. Vejetno ga obdaja močno magnetno polje in radiacijski pas.
 Uran se vrti okoli svoje osi v nasprotnem smislu, kot se vrti večina planetov. Uran in Venera sta edina planeta, ki se ne vrtita v istem smislu kot drugi planeti. Os vrtenja planeta Urana oklepa le kot 8 z ravnino njegovega tira, tako da kroži okoli Sonca, kot da bi ležal na svojem boku. Leto na Uranu traja 84 Zemljinih let.

Avtor: Aleksander Ros