Velika rdeča mravlja

 

Opazovanje mravljišča

Izberi topel in sončen dan. V gozdu poišči podobno mravljišče, kot ga vidiš na sliki. Zgrajeno je iz iglic in suhih delov vej. Dobro preglej okolico in površino mravljišča. Narahlo potolci po mravljišču, umakni roko za dober centimeter in počakaj. Čez nekaj časa povohaj! Roko lahko čisto malo tudi oblizneš.

Opozorilo: Ne brskaj po mravljišču in ga ne poškoduj!

V kupu smrekovih iglic in v tleh pod njimi živi družina velikih rdečih mravelj. V enem gnezdu je lahko več sto tisoč neplodnih samic - delavk. Delavke prinašajo hrano, krmijo in negujejo zarod in matico, gradijo ter varujejo gnezdo.

Branijo se in napadajo z ostrimi čeljustmi (1), ki jih imajo na glavi, in s kislino, ki jo brizgajo iz zadka (2), pa tudi z želom na zadku (3).

 

 

Kako se razmnožujejo?

V notranjosti gnezda živijo nekoliko večje plodne samice - matice, ki odlagajo jajčeca. Iz jajčec se razvijejo breznoge ličinke - žerke. Hranijo jih delavke. Ko zrastejo, se zabubijo. V bubi se ličinka preobrazi v odraslo mravljo.

Delavke prenašajo bube na sončna mesta, ob dežju pa jih poskrijejo globlje v mravljišče.

Ali mravlje nimajo samcev?

Imajo! Poleti se iz nekaterih bub razvijejo tudi krilati samci in krilate samice in poletijo na svatovski let. Samci oplodijo samice in nato kmalu poginejo.

Oplojene mlade samice odvržejo krila, odložijo jajca, vzgojijo iz njih prve delavke in tako osnujejo novo mravIjišče.

Kaj pa jé mravlja?

Velika rdeča mravija se hrani z manjšimi živalmi, predvsem z žuželkami.

Kje so mravlje pozimi?

Ko se ohladi, zlezejo v podzemni del mravljišča, kjer otrple prezimijo. Spomladi mravljišče spet oživi!

 

 

 

Ima mravlja tudi plenilce?

Veliko je živali, ki so jim mravlje všeč, še posebej njihove ličinke in bube. Z njimi se poleg mravljinčarja hranijo:

divji prašič - merjasec

medved

jazbec

gozdna kura

lisica

žolna, kos ...

Ali veš ...

 

 

 

Znam - znaš:

 

Nastanek kolonije - od svatovskega poleta do prvih delavk je približno 3 mesece

 

1 - svatovski polet in oploditev od zgodnje pomladi do poznega poletja

4 - jajčeca se spremene v larve po približno 25 dneh

2 - oplojeni matici odpadejo krila

5 - po 10 do 15 dneh se larve spremene v kokone

3 - v jamico v zemlji izleže prva jajčeca

6 - en mesec kasneje se izležejo prve delavke

 

Razvoj mravlje od jajčeca do mladice v kokonu

 

Razvojni cikel kolonije mravelj

 

  1. Razvojni cikel kolonije mravelj se navadno začne z oplojeno matico med svatovskim poletom, ko pristane na tleh in ji odpadejo krila, ko najde zaščiteno vdolbino (navadno si izkoplje jamico v tla ali uporabi naravno vdolbino pod kakšnim kamnom, pod koreninami dreves, ipd.) za bodoče gnezdo-mravljišče (Posebnosti nekaterih vrst: kolonijo ustanovita 2 ali več oplojenih matic - sester in ostanejo skupaj celo življenje ali si kasneje nekatere ustanovijo svoje kolonije; novi matici pomagajo delavke iz mravljišča matere; matica napade tuje mravljišče, ubije tamkajšnjo matico in zasužnji tamkajšnje delavke, da vzgajajo njene larve).

  2. V tej zaščiteni vdolbini začne matica leči jajčeca, iz katerih se po določenem času (navadno 1 mesec) procesa preobrazbe v larvo izležejo prve delavke. V tem času se matica hrani izven gnezda, skrbi za prehranjevanje larv in za razvoj ter obrambo celotnega gnezda.

  3. Ko se izležejo prve delavke, prevzamejo svoje naloge (hranjenje matice in nadaljnjih larv, razvoj in obramba kolonije), matica pa se posveti le še leženju jajčec.

  4. (h) (e) Kolonija raste tako po prebivalstvu kot po obsegu in območju, na katerem mravlje iščejo hrano. Ta faza, ko kolonija premore nekaj milijonov osebkov, lahko traja nekaj let (Posebnosti nekaterih vrst: mravlje napadejo drugo kolonijo in ukradejo larve, da si vzgojijo sužnje).

  1. Po nekaj letih se izleže nova generacija spolno zrelih samic - bodočih matic in samcev, ki poletijo na svatovski polet (Posebnosti nekaterih vrst: spolno zrela generacija samic in samcev nima kril - pri teh vrstah ni svatovskega poleta, temveč se del primarne kolonije skupaj z oplojeno novo matico odseli na nova območja - te vrste navadno nimajo stalnih gnezd, pač pa stalno potujejo za hrano in vzgojijo spolno zrelo generacijo le tedaj, ko se zadržujejo na zaščitenih območjih).

  2. Na istem območju navadno vsi spolno zreli osebki poletijo na svatovski polet istega dne in oplojene samice - matice začnejo nov razvojni cikel nove kolonije.

  1. Po smrti matice je kolonija zmožna živeti le še nekaj mesecev, saj se le redko zgodi, da delavke vzgojijo nadomestno matico, same pa niso sposobne reprodukcije.

a

b

b1

c

 

d

e

 

f

f1

 

g

h

 

i

 

 

Lesna mravlja - delavka zraste do 19 mm

 

 

Velikosti delavk različnih vrst mravelj: najmanjše okoli 2 mm, največje okoli 12 mm

Notranja zgradba mravlje: možgani in živčni sistem so prikazani modro, prebavni sistem roza, srce in obtočila rdeče in žleze ter spremljajoče strukture rumeno.

  1. čeljustne žleze,

  2. žrelo,

  3. obžrelne žleze,

  4. nadžrelne žleze,

  5. možgani,

  6. ustnične žleze,

  7. požiralnik,

  8. živčni sistem,

  9. metaplevralna žleza,

  10. srce,

  11. golša (želodec),

  12. prekat,

  13. Malpighianov mehurček,

  14. srednje črevo,

  15. danka,

  16. zadnjična odprtina,

  17. Dufourjeva žleza,

  18. strupna žleza in rezervoar

 

Viri:
Avtor: Smiljana Ivanc

V kolikor želite sodelovati z nami, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite, pošljete članke, ali pa samo izrazite vaša mnenja.