Datoteka: Logistika
 

Logistika

UVOD
Logistika začne pridobivati na pomenu  v 60-tih letih.

Tržna usmeritev zahteva ( by Hutchinson) :

  •  poznavanje trgov
  •  vpeljavo koncepta učinkovite postrežbe kupcev
  •  pravi q po opravi PC, na pravem mestu, ob pravem času
  •  vzpostavitev takih pp, ki maxim. prodajo
  •  uvedba poprodajnih storitev
  • značaj mednarodne konkurence :
    1950/60 učinkovitost
    Konec 1960 & začetek 1970 kakovost
    1980 flexibilnost
    1990 inovativnost
     

    1. LOGISTIČNI SISTEM

    DEFINICIJA LOGISTIKE

    by Kaltnekar : logistika vključuje vse materialne tokove znotraj obrata & med fizičnimi podjetji. Integracija obeh konceptov se povečuje .

  •  glede na dejavnost : transportna l., skladiščna, špedicijska, disrtibucijska, nabavna...
  •  glede na področje uporabe : industrijska, vojaška, gospodinjska
  •  glede na področje opazovanja : mikrol. makrol. poslovna, mednarodna...
  • Razvoj logistike

    Razdrobljenost 1960                              Začetki integracije 1980                                  Popolna integr.
                                                                                                                                                 2000
    Napovedovanje ---------------------------------------------
    povpraševanja
    nabava-------------------------------------------------------------
    načrtovanje potreb---------------------------------
    načrtovanje proizvodnje----------------
    vmesne zaloge------------------------------------------------------------------------materialno poslovanje
    skladiščenje --------------------------------
    manipuliranje z materiali--------------------------------                                               logistika
    embaliranje------------------------------------
    zaloge končnih izdelkov-----------------------------------------------------fizična distribucija
    načrtovanje distribucije-----------
    naročila ---------------------------------------------
    transport------------------------------------------------------
    prodajne storitve------------------------------------------

    By Shapiro & Heskett: Logistika je proces premikanja stvari od ene točke do druge & njihovo shranjevanje na poti.

    By poslovne funkcije: L. je dejavnost, katere smoter je optimalno zadovoljevanje potreb poslovnega sistema uporabnika z ustreznimi logističnimi storitvami, ki sestoje iz fizičnih pretokov blaga & stanj v procesih reprodukcije.

    By Bowersoxs: l. je proces strateškega upravljanja, gibanja & shranjevanja materailaov, delov & končnih q od dobaviteljev, preko proizvodnega podjetja do končnih kupcev.

    By Nacionalni Svet Fizične Distribucije USA: L. je integracija dveh/več aktivnosti za potrebe planiranja izvajanja & nadziranja učinkovitega toka surovin, polizdelkov in končnih q od točke izvora do točke potrošnje.
     

        -Distribucija je skupek aktivnosti & subjektov, ki se ukvarjajo z oglaševanjem, prodajo & fizičnim    prenosom blaga & storitev
       -Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov, surovin & q od virov do porabnikov
       -Fizična distribucija zajema tisti del aktivnosti log. sistema, ki se nanašajo na tok q od prodajalca do kupca
       -Fizična nabava zajema tisti del log. sistema - tok blaga od dobavitelja do vmesnega porabnika
       -Načrtovanje & nadzor proizvodnje _ tok blaga od surovin do izdelave končnega q



    ELEMENTI LOGISTIČNEGA SISTEMA

       -Zaloge izdelkov - so vmesnik med transportom & proizvodnjo, nujna določena raven zalog, omogočajo    ciklično delovanje & ležje premoščanje nihanj povpraš. & proizvodnje)
       - Nabava surovin & polizdelkov
       - Transport & transportna sredstva (premik blaga iz ene lokacije na drugo, stroški) Proizvodna    sposobnost slediti nihanjem povpraš., stroškovna učinkovitost celotnega sistema
       - Skladiščenje- pri proizvajalcu, posredniku, distrib. centri
       -Info. sistem- procesiranje naročil, pregled stanja, nadzor nad fazami
       -Ravnanje s človeškimi viri- ljudje določajo poslovno politiko, aktivirajo sredstva, znanje...



    POVEZAVA LOG. SISTEMA Z DRUGIMI POSLOV. FUNKCIJAMI

    Logistični sistem zajema nabavo, proizvodnjo & fizično distribucijo
    Tokovi v logis. sistemu :

    Tok informacij
    Dejavnosti
    Tok blaga
    predvidevanj povpraš
    procesiranje naročil
    transport končnih q
    nadziranje zalog končnih q
    skladiščenje v distrib. centrih
    transport od proizv. obrata do skladišča
    embaliranje
    načrtovanje proizvodnje
    skladiščni prostor v obratu
    nadzor materiala v proizvodnji
    skladiščenje surovin
    transport surovin
    nadzor zalog surovin & delov
    nabava vhodnih materialov


    Osnovne dejavnosti poslovanja podjetja po poslovnih funkcijah

    Obvladljive spremenljivke na področju
    Nabava
    Proizvodnja
    Prodaja
    Finance
    - vrste & kakovost poslov. prvin
    -količine & roki nabave
    -nabavne cene
    -drugo
    -tehnične specifikacije q
    -količine q
    -kakovost proiz. procesov
    -urejenost, vzdrževanost obratov & lokacij
    -časovni plan proizvodnje
    -drugo
    -splošne specifik. q
    -prodajne količine
    -PC
    -epp
    -prodajne metode
    -drugo
    -višina finančnih sredstev
    -načini pridobivanja
    -načini uporabe
    -načini vračanja
    REZULTATIVNE SPREMENLJIVKE
    -plan nabave v ožjem smislu
    -plan kadrov
    -plan investicij
    -plan proizvodnje
    -plan R&R
    -finančni plan
    -plan zalog
    -plan stroškov
    -plan PC
    -plan količinske prodaje
    -plan trženja
    -drugo


    Nasprotujoči si cilji različnih poslovnih funkcij

    poslovne funkcije Cilji    Logistika Politika
    Prodaja & trženje visoki prih. by prodaja  visoka postrežba & visoke zaloge
    Proizvodnjastroškovno učinkovita proizvodnja nizka postrežba, visoka & stalna izkoriščenost kapacitet, nizke zaloge
    Financezmanjšanje investicij & stroškov  nizke zaloge, manj obratov


    Trženje & logistika

    Cilj trženja je zadovoljiti kupce.
    Učinkovitost podsistema fizične distribucije merimo z :
    § dobavnim časom ( by lokacija skladišč, hitrost transporta, hitrost komunikacij)
    § zanesljivosti storitve ( by varnostna zaloga & št. skladišč)
    § stopnjo razpoložljivosti q ( by razpršitev zalog geografsko)

    Popusti na večjo količino - ustrezna organizacija fizične distrib.
    Pospeševanje prodaje - povečanje povpraš. - zadostne kapacitete


    2. PREDVIDEVANJE POVPRAŠEVANJA

    Povpraševanje variira v količini, času & prostoru

    Vzorci tržne aktivnosti odvisni od:
    § lokacije sedanjih /potencialnih kupcev
    § vrste & količine q, ki jih kupujejo
    § vzorcev naročanja
    § sezonskih, cikličnih & drugih vplivov

    GEOGRAFSKA & ČASOVNA TRŽNA PORAZDELITEV
    Distribucija na geografskiih trgih odvisna od :
    § ekonomske moči tržnih subjektov ( osebni dohodek, razpoložljivi doh., indexi kupne moči...)
    § geografske lokacije določene industrije
    § preteklega povpraševanja za neko vrsto q

    Določanje mer za agregatno napoved upoštevati :
    § zgodovinske podatke
    § vpliv drugih dejavnikov
    § mnenje strokovnjaka

    POVPRAŠEVANJE PO POSAMEZNEM IZDELKU

    Na oblikovanje logističnega sistema vplivajo :
    vzorci naročanja
    cenovni popusti
    časovni vzorci naročanja

    METODE PREDVIDEVANJA POVPRAŠEVANJA
    KVALITATIVNE
    KVANTITATIVNE
    temeljijo na ocenah, mnenjih sodbah, izkušnjah informacije težko standardizirati Delfi, tržne raziskave, ocene prodajnega osebja... časovne ( pretekli vzorci se bodo ponovili)
    vzročne metode ( vzročno-posledična povezava med spremenljivkami; statični/deskriptivni)


    Exponentno izglajevanjeenostavna, zahteva malo podatkov,
    Razstavitev časovne vrste na komponente spektralna analiza, analiza čas. vrst,
    so bolj sofosticirane
    F = T*S*C*R
    F-napoved povpraš.
    T-trend
    S-sezonski index
    C-ciklični index
    R-rezidualni index
    Multipla regresija več neodvisnih sprem.


    3. SISTEM FIZIČNE NABAVE

    Nabavna logistika skrbi za oskrbo podjetja s prostorssko-časovno določenimii dejavnostmi prevzema & dostave potrebnega blaga v dani količini.

    Analiza nakupnega asortimenta by 2 kriterija :

    - vpliv nabavnega artikla na dobiček ( by cena/q, količina kupljenega blaga, delež v celotnih nabavnih c, vpliv na kakovost q, vpliv na rast)
    - tveganje dobave ( by kratkor. & dolgor. razpoložljivost materialov, št. dobaviteljev, konkurončno povpraš., tveganje pri skladiščenju & možnost substitucije)

     
    velik
    Vzvodni
    materiali

    Konkurenčna
    licitacija

    Strateški
    materiali

    Partnerstvo

    vpliv nabave na
    finančni rezultat
    majhen
    Navadni material

    Kooperacija
    Ozka grla

    Zagotovitev
    kontinuitetne
    dobave
       majhen velik
       tveganjedobave


    Vzvodni materiali Strateški materialiOzka grlaNavadni materiali
    več dobaviteljev velik del stroškov polizdelki, embalaža ... precej tvegani manj dobaviteljev velik delež v stroških motorji,turbine, polnilne linije nujni za proces barvila, katalitiki ... veliko dobaviteljev neproblematični 80% zmogljivosti, 20% vrednostno

    JIT SISTEM NAROČANJA

    Tesna povezava z dobavitelji, vpliv na kakovost & količino nabavljenih materialov

    Razlike med tradicionalnim & JIT nabavnim sistemom

    Nakupna aktivnost Tradicionalni pristop JIT
    Izbor dobavitelja najmanj 2 dobavitelja, PC
    bistveni kriterij
    1 lokalni dobavitelj, pogoste
    dobave
    Sistem naročanja vsako naročilo specificira čas &
    kakovost
    letno naročilo, dobave so
    odpoklicane po potrebi
    Sprememba naročila Čas dobave & dogovorjena
    kakovost materialov sta pogosto
    spremenjena v zadnjem
    trenutku
    fixno dogovorjena čas dobave &
    kakovost
    Spremljanje naročil številni telefonski klici in
    troubles
    redkost dobavnih težav,
    netočnost dobav ni toleriranoi,
    Nadzor kakovosti stalen nadzor kakovosti ob
    vsaki dobavi
    začetno preverjanje kakovost,
    kasneje ni potrebno
    Ocenjevanje dobaviteljev kvalitativno ocenjevanje, ±10%
    odkloni
    fixna cena, ni odklonov
    Fakturiranje plačilo ob vsakem naročilu mesečna plačila dobav


    4. ZALOGE & ZANESLJIVOST DOBAV

    Razlogi za določeno raven zalog :
    § boljša postrežba kupcev
    § prihranki velikosti ( količinski popusti)
    § omogočajo nemoten potek proizvodnega procesa & delovanje logističnega sistema

    Velikost potrebnih zalog odvisna od dejavnikov :
    § želene zanesljivosti storitve
    § zmožnost predvidevanja nihanj povpraševanja
    § sposobnost hitre prilagoditve proizvodnega & logističnega sistema tržnim razmeram

    Razpoložljivost : pričakovani ali načrtovani zamik med časom naročila & časom dobave
    Zanesljivost dobave : gotovost

    Dejavniki, by značilnosti proizvodov : Dejavniki by konkurenčno okolje
    možnost substitucije ( večja pri blagu široke potrošnje, če trgovec nima izdelka, gremo h konkurenci) 
    fizične znač. izdelka ( stopnja pokvarljivosti, dolžina življenskega ciklusa) 
    značilnosti povpraš. ( stabilno povpraš.-višja raven zalog) 


    Vzroki pritožb kupcev na medpodjetniškem
    trgu
    Posledice nezadovoljive ravni postrežbe
    kupcev
    zamude pri dostavirazgovor z dobaviteljem
    napake na blagu /v kakovostizmanjšanje obsega poslovanja
    poškodovano blagoprekinitev sodelovanja
    ostaloprekinitev naročil naročenih q
     zavrnitev nakupa novih q
     odklonitev pomoči pri promociji


    VRSTE ZALOG

    Procesne
    vmesne ( nastanejo v proizv. procesu)
    &
    tranzitne zaloge ( nastanejo, ko je blago na poti med lokacijami)
    I = S*t -povprečna višina tranzitne zaloge
    I-tranzitna zaloga
    S - povprečna prodaja
    t - povpreč. čas tranzita skozi sistem
    Ciklične
    nastanejo, kadar podjetje proizvede, kupi/transportira večjo količ. blaga, kot je trenutno potrebna
    skupni stroški naročanja padajo z naraščanjem naročilne količine
    večja naročilna količina povzroča višje zaloge
    Optimalna naročilna količina : Q = (2AD/I)
    Q-naročilna količina
    A - Fcposameznega naročila
    I letni C zaloge 1 q
    D letna prodaja
    Optimalno obdobje med naročiloma je : t= Q/D
    Optimalno št. naročil v letu : N=D/Q
     
    Prihranki by transport, količinski popusti, neprekinjene proizvodnje, skupnega naročanja & napovedi
    velikosti povpraš.,ki se občutno spreminjajo v času
    Varnostne
    namen je absorbirati nepričakovane variacije v povpraš./delovanju sistema, omogoča hitro prilagajanje
    Točka naročila : TN = dL + I
    TN - točka naročila
    d- stopnja povpraš.
    L- čas izvršitve ponovnega naročila
    I- varnostna zaloga
    Dejavniki, ki vplivajo na višino varnost. zaloge :
    stopnja variabilnosti povpraš., dobavni čas, željena zanesljivost dobave
    Točka naročila : TN = dL + zs ( z-standardizirani odklon, s-std odklon)
    Povprečna zaloga : AI = Q/2 + zs
    Stroški : TC = (D/Q)A + IQ/2 + Izs + (D/Q)ks E(z)
     
    k - stroški nezaloženosti na enoto
    E(z) - porazdelitvena funkcija za stadnardizir. odklon nezaloženosti
    funkcija nezaloženosti : SL = 1- (letno št. q, ki jih ni na zalogi)/(letno povpraševanje
    Sezonske
    izravnavajo razlike med predvidenim povpraš. & opptimalno stopnjo proizvodnje

    LOKACIJA ZALOG

    lokacija proizvodnega obrata
    centralno skladišče
    lokalno skladišče
    pri posrednikih

    Dvonivojski sistem skladiščenja zalog
    proizvodnja/nabava

    * pretežno centralno skladiščenje : varnostna zaloga v centrali varuje sistem pred nihanjem povpraš.
    * pretežno lokalno skladiščenje : varnostna zaloga v lokalnih s. premošča dobavni čas

    Alternativna sistema distribucije :
    * Neodvisni sistem ( zaloge v lokalnih skladiščih niso seposredno povezane z nabavo)
    * Vezani sistem ( lokalna skladišča so neposredno povezana z nabavo)

    Izbira by :
    § ustvarjanje dodane w med skladišči
    § značilnosti trga ( q z večjim obratom zalog - vezani sistem)
    § razmerje med transportom & proizvodnim časom ( dolg transp. čas - vezani)
    § delež končnega povpraš. , ki ga zadovoljujemo iz central. skladišča (velik - neodvisni)
        velikost povprečnega naročila ( majhna - neodvisni & obratnno)

    AGREGATNO NAČRTOVANJE ZALOG

    količnik obrata zalog     letna prodaja
    KOZ = -----------------------------------------------
        povprečna I v zaloge
    ABC metoda
    A : visok obrat zalog, 20% prodaje, večje št. skladišč
    B : srednje visok obrat zalog, 30 % prodaje, geografska razpršitev
    C : nizek obrat zalog, 50 % prodaje, centralno skladišče
    razmerje zaloge-povpraševanje raven zaloge v primeru skrčenja št. skladišč :
    Ik = Ii * n
    Ik - optimalna raven zalog v združenem skladišču
    Ii - raven zalog na vsaki od n lokacij
    n- št. skladišč pred združitvijo
    Skupna zaloga je po konsolidaciji manjša, v posameznem skladišču pa večja
    vrednost celotne invetsicije določiti zgornjo mejo investicij

    5. SKLADIČENJE

    - Skladiščenje ... prekinitev toka materiala
    - Časovna & prostorska koristnost
    - skrajšuje dobavni čas
    - povečuje raven postrežbe kupcev

    2 funkciji skladiščnega sistema
    1. Hranjenje blaga2. Ravnanje z blagom
    * hranjenje & varovanje blaga
    ( by pričakovani čas hranjenja, značilnost blaga, tip skladišča)
    * zbiranje blaga
    ( načela ekonomičnosti transporta, višina transp. tarif)
    * razpršitev blaga
    ( smotrno kupovati večje količin
    * mešanje blaga
    * razkladanje & nakladanje blaga
    * pregled & identifikacija blaga ( kode)
    * sortiranje (kje bo kaj shranjeno)
    * gibanje blaga (transporterji)
    * sestavljanje pošiljk v skladu z naročilom kupca
    * evidentiranje gibanja blaga ( dokumenti)


    VRSTE SKLADIŠČ

    By vrsta blaga & čas skladiščenjaBy način delovanja log. sistema by lastnina
    *specializirana ( za posebne vrste blaga)
    *nespecializirana ( manj občutljive vrste blaga)
    *začasna ( le za krajši čas)
    *sistem potiska ( so točke v distruibuc. sistemu)
    *sistem vleka ( avtonomni členi na pp, sami odločajo o oplitiki zalog)
    *privatna ( podjetje v lasti/najemu, višja raven postrežbe kupcev, za posebne q)
    *javna ( pogodba, najem prostora za določen čas, manipuliranje z blagom,sprejema & procesira naročila, embalira q..., večja expertiza & flexibilnost, stroškovna učinkovitost, minimalni FC, slabosti : stroški skladiščenja, ni nadzora)


    Dejavniki izbora skladišč
    Prednost Izbire
    Dejavniki izbirePrivatnaJavna
    TRŽNI DEJAVNIKI
    geografska lokacija
    povpraševanje
    sezonski značaj
    stalna
    visoko, stabilno
    ni sezonskih vplivov
    Spremenljiva
    Majhno, variabilno
    Občutni sezonski vplivi
    PROIZVOD
    Promocijski q
    fizične značilnosti
    Pogosti, pomembni
    standardizirana embalaža,
    hranjenje & manipulacija
    NAČIN TRANSPORTA standarden, nespremenljivSpreminjajoč se

    LOKACIJA SKLADIŠČ

    ustrezna velikost skladišča
    50-60% je skladišče, ostalo pisarne, dovoz/odvoz, sprejem & odprema blaga, prostor za
    manipulacijo z blagom.

    DELOVANJE SKLADIŠČ
    Načrtovanje & razpored prostora
    ·pretočno skladišče sprejem blaga ® prevzem, pregled & razvrščanje ® hranjenje ® setsavljanje pošiljk ® izdajanje blaga® odprema blaga
    ·Načelo enotnega dostopa sprejem prevzem & Hranjenje odprema izdajanje blaga Sestava pošiljk
    Unitilizacija _ paletizacija - kontejnerizacija
    * Paleta - prenosna platforma (les,/karton), olajšuje premikanje blaga, poveča izkoristek prostora
    * Kontejner - še višja stopnja unitilizacije kot paleta, relativno neobčutljiv na vplive okolja, varen, primeren za različne vrste transporta, visoki FC uporabe
    Lokacija zalog v skladišču
    funkcionalno povezani & fizično podobni q skupaj dodelitev lokacije :
    ·sistem fixne lokacije ( vrsta q stalno mesto)
    ·sistem premične lokacije ( računalnik določi lokacijo, kjer je prostor, manj prostora, odvisno od računalnikov, velike investicije)
    ·mešani sistem ( širša fixna lokacija posam. vrst blaga, nato premična lokacija za posamezne q)
    Način sestavljanja pošiljk
    * prostorski sistem ( q shranjen na enotni lokaciji, minimiziranje dolžine poti pri nabiranju delov naročila, prepeljati v del skladišča, kjer se izdaja blago)
    *modificiran sistem (delovna & rezervna zaloga, bolj ekonomična izraba prostora)
    *conski sistem ( transporterji razporejeni po conah, celotno naročilo razdeljeno by cone, vsak transporter prepelje svoj del naročila na mesto, znotraj cone še prostor./modif. sistem, zmanjšanje transport. časa, manj delovne sile)
    *zaporedni conski sistem ( znotraj con postopek kot pri conskem sistemu
    *transportno vozilo kroži od ene cone do druge & pobira dele naročila
    *večnaročilni sistem ( zbiranje za več naročil hkrati)
    Oprema v skladišču Visoka stopnja mehanizacije & avtomatizacije, računalniki, delovna sila


    Y6. TRANSPORT

    Razviti transportini sistem :
    - povečuje stopnjo konkurence
    - omogoča doseganje prihrankov velikosti
    - vodi k zniževanju cen izdelkov

    - prispeva k učinkovitosti proizvodnje
    - širi geografsko tržišče posameznega podjetja

    Dejavniki, ki vplivajo na oblike transporta :
    § transportni stroški
    § povprečni transportni čas
    § variabilnost transportnega časa
    § možnost izgub & nastanka škode

    Cesteflexibilen, veliko geografsko pokritje, prevoz na kratke razdalje, hitro, zanesljivo
    - vezan na kakovost & obseg cestne infrastrukture, zakonodajo
    železnicapoceni, za prevoz blaga nizke w, velika kapaciteta, zanesljiv, energetsko ekonomičen, ni podvrežen vremenu
    - relativno neflexib. čas. razpored, prostorska neflexib., neflexib. Opreme
    vodarečni & pomorski za prevoz voluminoznega blaga, nizka cena transporta, suriovine
    zrak
    ·hitrost, velika frekvenca prevozov, zanesljivost, za prevoz lahkih, nevoluminoznih q, visoke w, na daljših razdaljah - visoki stroški, potrebno kombinirati še z drugimi oblikami (prevoz od letališča...)
    napeljave
    ·za tekočine & pline, dolga življ. doba napeljav, prihranek pri delovni sili, nizki C vzdrževanja, nizki VC, velika kapaciteta transporta, neprekinjenost dobave - visoke investicije, neflexibilnost, specilaizacija za eno vrsto blaga
    intermodalni transportkombinacije
    piggyback : blago naložimo na prikolico & jo nato naložimo na vlak (TOFC) ali ladjo (RORO)
    kontejner sistem : blago naložimo na kontejner & ga nato transportiramo by različna prevozna sredstva
    Avtor: Matej Štrubelj



    V kolikor želite sodelovati z nami, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite, pošljete članke, ali pa samo izrazite vaša mnenja.