Skupine urejajočih oblik :
a) količinske ali neposredne oblike omejevanja uvoza ( uvozne kvote, dovoljenja, prepovedi)
b) kakovostna ali posredne omejitve uvoza ( carine)
c) devizna kontrola nad uvoznimi posli
d) druge posredne oblike omejevanja uvoza
Nagibi protekcionistične trgovine
|
a) pospeševanje indu. dejavnosti & oblikovanje tržišča za njene proizvode |
zmotni argument, ker zaščita za domačo dejavnost le preusmerja notranje tržišče za inozemska |
|
b) zaščita ravni plač & življ. stroškov |
država z visoko ravnijo plač naj zaščiti svoje gosp. z carinami pred uvozom blaga iz držav z nižjimi plačami- slab argument |
|
c) bojazen pred industrializacijo držav z nizko ravnijo plač |
|
|
d) z zaščito se obdrži denar doma |
napačno - denar ni edina oblika bogastva |
|
e) izenačevanje proizvajalnih stroškov |
zaščitne carine omejujejo mdr. trgovino & mdr. delitev dela |
|
f) ohranjanje naravnih bogastev |
|
|
g) izboljšava količin az trgovanje- terms of trade |
zaščitne carine zmanjšajo uvoz, izvoz pa ne takoj!, najprej pride do IM zlata®p & raven stroškov & den.dohodkov države, ki je uvedla carine®protiukrepi v drugih državah |
|
h) otroška doba indu. dejavnosti |
zaščititi domače dejavnosti v začetni stopnji razvoja |
|
i) vpliv carine na manjšo brezposelnost |
zmotna domneva |
|
j) carine so sredstvo barantanja pri trgov. pogajanjih |
|
|
k) bojazen pred preveliko industrializacijo |
zaščitne carine za kmetijske pridelke by sociološki razlogi, by ni myaxi dohodka z mdr. menjavo, by bojazen škode za domače kmetijstvo |
|
l) ohranitev/vzpostavitev dejavnosti, nujne za narodno obrambo |
|
|
m) zmanjšanje realnih plač |
dvomljiv argument, da so realne velike plače vzrok brezposelnosti |
Teorija komparativnih stroškov & absolutnih prednosti by Smith & Ricardo
Liberalizem :
CARINE
so pomembna gospodarska kategorija, so element kalkulacija.
A. Klasifikacija carin by nagib zakonodajalca
§ finančne ali fiskalne
§ zaščitne ali protekcionistične
§ vzgojne carine ( ščitijo le začasno pred že vpeljano tujo konkurenco, trajajo le dokler domača dejavnost ne doseže ravni konkurentov)
§ retorzijske ali bojne carine ( = nasprotni ukrep države ukrepom drugih držav na področju uvoznih carin)
§ izenačevalne carine ( namen je izenačiti carine za uvoženo blago, ki se sicer izvaža iz drugih držav ob podpori izvoznih premij & subvencij)
§ prohibitivne carine ( tako visoke carinske stopnje, da onemogočijo uvoz)
§ antidumpingške carine( na uvoz blaga iz tistih držav, ki izvajajo dumping)
§ diferenčne carine ( za pospeševanje uporabe določenih prevoznih poti/sredstev
§ prednostne ali preferenčne carine ( države jih priznajo svojim trgovskim partnerjem
§ tržne motnje (
B. Carine po smeri gibanja blaga :
|
§ uvozne carine |
|
|
§ izvozne carine |
v državah z industrijskimi carinami, kmetijske prehrambene pridelke, države v razvoju, carino se pobira predvsem na mejnih prehodih 6 v pristaniščih, osnovni namen je dohodek v proračun, zaščita predelovalne domače industrije, plačuje jih izvoznik |
|
§ tranzitne carine |
C. Carine glede na način obračuna
|
§ ad valorem carine ali vrednostne |
carina v določenem % od w blaga, osnova za carinjenje : izvozna cena fco tovarna/ EX cena FOB nakladalno pristanišče grosistična cena izvozne države domača grosistična cena cena CIF uvozno pristanišče posebna skonstruirana cena drsne carine glede na sezono |
|
§ apecifične ali količinske |
problem nihanja P, problem sortimenta, so degresivne, slabo varujejo domače dejavnosti, ker se znesek carin spreminja z ravnijo cen obračun v določenem fixnem znesku na fizično enoto blaga primerne so za standardizirane predmete |
|
§ kombinirane carina |
za uvoz iste surovine a različne stopnje predelave, pogoj je lahko ugotovljiva fizična enota & vrednostne variacije enostavne & komplexne carine |
D. Carine by št. seznamov & avtonomnost sestave
|
a) carinski sistem z enojnim seznamom |
avtonomna, za vsak uvozni predmet le ena carinska stopnja ne glede na državo (izvor), ne zapostavlja posameznih držav |
|
b) splošni & pogodbeni c. sistem |
splošen enojni c. seznam za IM iz držav, s katerimi nima sklenjenih sporazumov, lahko začne veljati še pred sklenitvijo pogodbe ali po njej pogodbeni seznam by recipročne komisije med zainteresiranimi državam OK za države, ki bi rade razvile mdr. trgovino |
|
c) maxi & mini c. sistem |
2 seznama, 2 stopnji za vsak proizvod ( nižjo za države z ugodnostmi & višji za ostale), oba seznama sta avtonomna, domači proizvajalec ve vnaprej čas veljavnosti predpisa, minimalne zaščite Francija - minim zaščita je ugodna , maxi pa normalna Belgija - minim = normalna, maxi neugodno visoka |
|
d) trojni c. seznam = prednostne ali preferenčne carine |
tretji seznam temelji na minimalnem ali pogodbenem seznamu, odreja se v določenem znižanju pod njim |
Vsebina & oblika carinskih predpisov :
a) carinski seznam
b) seznam blaga, ki se uvaža brez carine
c) posebna določila glede carinjenja ( carinska skladišča, vračila carine...)
|
§ carinsko območje |
omejeno z državno mejo izjeme : kolonije, maloobmejni promet, cone v državi, ki niso carinsko območje, carinske unike |
|
§ carinska klasifikacija |
načela : a) by višina carine b) by abc red blaga c) by določene lastnosti blaga ( material, namen, sestava, stopnja obdelave, kombination) d) bruseljska konvencija - vsi proizvodi iste surovine v isto poglavje e) GATT carinska napoved = deklaracija = temeljni carinski dokument, sestavi jo uvoznik, jamči za napoved ( podatki : odpravnik & prejemnik, vrsta, količina & w blaga, oznako embalaže, lastnosti blaga... vrste deklaracij : blago gre neposredno v prodajo & porabo/v carinsko skladišče/ v tranzit |
|
§ tehnika carinjenja |
faze : 1. carinski predpregled (če lastnik blaga to zahteva) 2. predlaganje carinske deklaracije ( predpisan obrazec) 3. pregled blaga 4. izračunanje & plačilo carine |
Carinske olajšave
|
§ oprostitev plačila carin & uvoz po nižjih car. stopnjah |
* blago, ki se vrača s sejmov, vrnjena embalaža * predmeti za osebno rabo * uvoz materialov & opreme za prednostno industrije * vzorci brez w * by namen uvoženega blaga * prej izvoženo blago, ki ga je kupec zavrnil |
|
§ vračilo carine |
|
|
§ začasni uvoz |
blago za predelavo, dodelavo, popravila (=faconiranje), ki se nato ponovno izvozi, uvoznik sploh ne plača carine, da le poroštvo ( ni plačila obresti, ne angažira svojih sredstev pri carini) |
|
§ carinska skladišča |
namen je odlog plačila carine ( le stroški uskladiščenja rok za spraviti blago iz skladišča = 1-5let jamstva -2 vrsti ( tradicionalen sistem 2 ključev skladišča = materialna kontrola/ sistem obračunske kontrole -jamstveni znesek v gotovini) |
|
§ tranzir & prekladanje |
|
|
§ prosta pristanišča, proste cone, zunanjetrgov. cone |
prednosti * nižje cene za domače kupce blaga iz konsign. skladišč * povečevanje reexportnih možnosti * car. manipulacija brez birokracije * poenostavitev car. manipulacije * ohranjevanje prednosti zaščitnega car. sistema * vzpodbuda za izboljšavo pristan. naprav & prometnih zvez |
DRUGE POSREDNE OMEJITVE UVOZA
|
1. predpisi o zaščiti pred nelojalno konkurenco |
nelojalna konkurenca = uničiti/škodovati domači panogi/organizaciji, monopol... carinske komisije ( svoja pobuda ali by prijave)raziskujejo, zaplenijo blago, prepovejo uvoz... |
|
2. označevanje izvora blaga |
porabnik naj ve od kod bo dobil blago ( made in Spain) sankcije če manjka certifikat o izvoru -100% večja carina če manjka račun ali konosament - 10% večja carina napake v dokumentih - 1% več carine |
|
3. kontrola Im živali & žival. izdelkov |
upravni protekcionizem |
|
4. sanitarni predpisi pri IM rastlin |
diskriminacija |
|
5. diskriminacija pri izvajanju javnih pogodb |
diskriminacije cene, s specifikacijo, posebno kratki roki za izvedbo pogodbe |
|
6. drugi ukrepi |
bojkot uvoznega blaga, zaščita javne morale, državnega reda... |
KOLIČINSKE OMEJITVE UVOZA
|
1. uvozne kvote
|
= količinske kvote ; uvozni licenčni sistem (ni vnaprej določen obseg uvoza )¹ carinske kvote ( dopušča uvoz blaga nad določeno količino) samoomejitveni plafoni ( bolj demokratični) prednosti kvot : * bolj učinkovit ukrep omejevanja IM * neposredno plafonirajo uvoz * primernejše za barantanje * kvote ne povečujejo notranjih cen Posebnosti uvoznih kvot : * določajo gornjo mejo uvoza * varnejše počutje domačih proizvajalcev * vnaprej trdno določena plač. bilanca * dopušča posameznim uvoznikom velike zaslužke * klavzula največjih ugodnosti se izključuje s kvoto * diskriminacija do posam. domač. uvoznikov & držav * stabilizirajo uvoz * velika moč državne administracije * določene za 1 mesec - 1 leto * problem dvojne alokacije vrste : globalne kvote, individualne k. po državah/ na posamezne uvoznike... |
|
2. druge omejitve, učinek kot kvote |
posredni ukrepi, manjši pregrešek zoper tradicionalno gosp. politiko |
|
3. dovoljenja za IM & EX |
samostojno / v okviru kvot posamična ali splošna 1-2 meseca izvozna dovoljenja . za blago, ki ga išče notranje tržišče subvencioniranje, premiranje izvoza kontrola vnosa deviz & izvoza strateških materialov |
|
4. embargo |
= izvozne prepovedi oblastnih organov embargo seznami ( arabske države za Izrael) trajajo le krajši čas |
POSPEŠEVANJE MDR. TRGOVINE
Državni organi, ki pospešujejo mdr. trgovino :
naloge :
* navezava & vzdrževanje mdr. odnosov
* sklepanje mdr. pogodb & konvencij
* predlaganje & oblikovanje zunanjetrgov. politike ( by ministrstvo za trgovino)
* spremljanje problemov
* vzdrževanje stikov s sorodnimi organi
* pospeševanje izvoza
* organizacija sejmov z mdr. udeležbo
* informiranje
* sestavljanje predlogov, ukrepanje 6 posegi organov za učinkov. mdr.trgovine
Ukrepi se nanašajo na skupine problemov .
* oblikovanje splošne gosp. trgov, zunanjetrgov. & valutne politike
* pospeševanje EX z davčnimi ukrepi
* neposredno pospeševanje mdr. trgovine
* druge oblike pospeševanja mdr. trgovine
splošne oblike davčnih olajšav za izvozno blago :
* oprostitev plačila promet. davka za EX, pogoj-posle sklenjen z inozems. odjemalcem
* vračilo plačanega prometnega davka
* druge davčne olajšave
Javne & napol javne ustanove
1. zbornice
2. združenja podjetij
zavarovalnice
banke, ministrstva
|
kontinentalni tip zbornic |
anglosaxonski tip zbornic |
|
razvila & utrdila Francija 1 zbornica 1559 v Marseillu |
1. v VB 1768 ima skupni svet (pregleduje sklepe sekcij, daje splošne smernice za delo) statut, komisije, konjukturna-info služba gosp. predstavništva delegacije gospodarstvenikov sekretariat naloge . organizacija info. službe * organizacija neposrednega stika * epp zbornic * standardizacija blaga & embalaže, poenotenje pogojev trgovanja * vzgojna naloga * arbitražno sodišče = varuh poslovne morale * sestavljanje predlogov & zahtev glede oblikovanja splošne politike mdr poslovanja * organizacija koordiniranega postoka izvoznikov & uvoznikov na posameznih inozemskih trgih * izdaja certifikatov o izvoru blaga... |
MEDNARODNA TRGOVINSKA ZBORNICA V PARIZU
ustanovljena četa 1919, v Atlantic citiyu
uvedla INCOTERMS-e, mdr. arbitražo
PREMIJE & SUBVENCIJE
Premije ( posredne & neposredne ) so vezane že na proizvodnjo ali pa šele na izvoz.
|
posredne : |
neposredne |
|
ugodnostne prevozne blagovne tarife, |
oblike neposrednih izplačil zaščitenim odsekom gosp. dejavnosti v absolutnem znesku na enoto proizvoda |
|
davčne olajšave, |
|
|
kreditiranje po izjemno ugodnih pogojih, |
|
|
privolitve države v monopole |
premije ;subvencije ( država zahteva nekaj za vračilo za dana sredstva)
prednosti premij :
* so bolj pozitivne 6 neposredne pri spodbujanju novih dejavnosti
* ne dvigajo cen predmetom zaščitenih dejavnosti
* niso destimulativne za EX končnih izdelkov
* javnost je natančno seznanjena -koliko stane politika zaščite
* omogočajo pravičnejšo porazdelitev stroškov zaščite
Izvozne premije
a) neposredne ( kot izplačila, egalizacijski fondi)
b) posredne ( uvozni certifikat...)
delitev by Haberler .
a) premije z namenom spodbuditi posamezne panoge
b) kompenzacijske premije
ZAVAROVANJE IZVOZNIH KREDITOV :
kreditiranje za določeno dobo, tveganje bonitete stranke, politično tveganje
|
država |
Zavarovalnica |
|
VB |
ECGD |
|
ZDA |
FCIA |
|
Nemčija |
HERMES, AG |
|
Francija |
COFACE |
|
Italy |
INA |
|
Belgija |
OND |
|
Nizozemska |
NV ( NCM9 |
|
Japan |
MITI |
Bernška konvencija - dogovor = konsenz
MEDNARODNE ORGANIZACIJE
|
GATT |
General agreement of tariff and trade, 1947 v Ženevi, splošni dogovor o carinah & trgovini načelo nediskriminacije, klavzula največjih ugodnosti, carine edini dopustni instrument, načelo posvetovanja, kodex trgov. pravil |
|
EU |
1992 |
|
UNCTAD |
razviti države v razvoju, izboljšanje p polq, preferencial. sistem carin |
|
OECD |
liberalizacija trgov. menjave & gibanj K, komiteji |
|
LOME |
|
|
EFTA |
|
|
CEFTA |
|
|
LAFTA |
zmanjšanje carin, J Ameriške države : Argentina,čile,Paragvaj,Peru,Urugvaj,Bolivija |
|
CAFTA |
central american free trade |
|
ANCOM |
andski pakt |
|
ASEAN |
JV azijske države |
|
BENELUX |
|
|
CACM |
Central american common market |
|
CARIFTA |
Carribean free trade area |
|
CMEA |
|
|
EEC |
European economic comunity |
NORDEK
MEDNARODNE POGODBE
Načela pogodbenega sporazumevanja :.
§ načelo recipročnosti
§ načelo največje ugodnosti
§ načelo nacionalnega obravnavanja
§ načelo preference ( posebno ugodne obravnave)
§ načelo nediskriminacije ( enak postopek za vse države)
cilji mdr. pogodb :
§ okvir za nemoteno & pospešeno menjavo blaga
§ načrtovati za daljšo dobo & intenzificirati proizvodnjo za mdr. tržišča
§ uravnavati pozitivne rezultate & učinke
Oblike sporazumevanja :
a) trgovinske pogodbe ali pogodbe o trgovini & plovbi do sv. gosp. krize
b) trgov. sporazumi po krizi 6 do II sv vojne
c) po II sv. vojni kratkor. oblike podrobnega sporazumevanja
d) sodobni sporazumi
Trgov. pogodbe :
za obdobje od 5-20 let, urejajo odnose dveh / več držav
trgov. sporazumi
urejajo na omejenem gosp. odnose dveh/več držav. so posledica trgov. zastoja po krizi
vrste :
a) sporazumi o blagovni menjavi
b) kontingentni s.
c) plačilni s.
§ glede na predmet :
d) blagovni, kontingentni & carinski sporazumi
e) sporazumi o gibanju K & invest. opreme
f) sporazumi o prometu
g) plačilni s.
h) o eko. & tehnič. pomoči, licenčni s.
i) o gibanju poslovnih ljudi
j) turistični
§ By teritorij .
a) multilateralni s.
b) regionalna s.
c) bilateralna
d) domenjeni s. s sosednjimi državami
§ kombinacija :
a. o plovbi & trgovini
b. bazični trgov. sporazumi
c. zapisniki s sestankov mešanih komisij
deli trgov. sporazuma
|
a) Uvod ali preambula |
|
|
b) Opis poslovnih možnosti |
ugotavlja željo pogodb. strank po medsebojni blag. menjavi, pogoji podeljevanja dovoljenj |
|
c) blagovni seznami |
popis blaga, ki je predmet menjave, po količini & w, lahko so ondikativni ali fixni dogovor kontingentov ( p.a./p.m./s.b.) |
|
d) prepoved reexkorta & dogovor o vezanih poslih & kompenzacije |
pri klirinškem obračunavanju cen |
|
e) Dokumentarna kontrola blagovne menjave |
|
|
f) Zlata klavzula & klavzula čvrste valute |
|
|
g) Pravni položaj tujcev |
establisma = pravica do vstopa tujcev na ozemlje kake države, pravice do nastanitve, do dela pravica do podjet. dejavnosti pravica do sodne zaščite |
|
h) Pravna pomoč |
|
|
i) Retorzija |
= mdr. pravna sankcija |
|
j) Reševanje sporov |
|
|
k) Mešane komisije naloga reševanje problematičnih vprašanj |
|
MEDNARODNI PLAČILNI SPORAZUMI
|
Unilateralni klirinški sporazum |
enostranski |
|
Bilateralni klirinški sporazumi |
vsebuje uvod 0 preambula določitev klirinških računov ( splošni = totalni & posebni=specialni k. / čisti &mešani k. manipulativni kredit fixiranje k. tečaja določila glede likvidiranja saldov določila glede veljavnosti k. sporazuma |
|
Multilateralni k. sporazum |
4. OBLIKOVANJE CENE, KALKULACIJE & TRGOVINSKI NAZIVI
Dejavniki za oblikovanje cen :
© stroški
© pogoji tržišč & kupcev
© konkurenti
© politične & pravne razmere
© poslovna politika organizacij
Pomen dejavnika cen - razlogi
© zgodovinski :
© tehnični : P je kvantitativni jasna & enodimenzionalna velikost
© družbeni : mnenje, da so elastične cene idealni mehanizem za ščitenje tržišč pred nabranim blagom & za reševanje pomanjkanja s spodbujanjem proizvodnje
Poslovna politika cen :
|
© Politika tržne penetracije |
nizka cena, pridobitev čim večjega tržnega deleža; ko so kupci cenovno občutljivi |
|
© Politika posnemanja tržišča |
segmentirano tržišče, del kupcev neprožen na ceno, ko AVC/q niso pod vplivom ravni proizvodnje |
|
© Politika hitrega vračila gotovine |
kadar je prodajalec nelikviden, negotova prihodnost, hiter obrat naložbenega K _ nizka P & takojšnje plačilo |
|
© Druge cenovne politike |
politika postavljenih ciljev ( doseganje stopnje dohodka...) |
Krog interesentov za oblikovanje P :
končni kupci, vmesni kupci, tekmeci, dobavitelji, država, vodstveni delavci
Oblikovanje P v praksi :
|
Stroškovno usmerjeno oblikovanje |
Maržno načelo : stroški + fixni% stroškov, predvsem v notranji trgovini Stroški + : oblikovanje za posamično blago |
|
Oblikovanje P na podlagi nalog |
ugotoviti stroške ob raznih ravneh proizvodnje & ocena % prihodnje angažirane zmogljivosti & opredeliti zadovoljivo stopnjo dobička Slabost te metode - najprej ugotavljajo obseg prodaje, šele nato P ( P vpliva na obseg prodaje), manjka analiza povpraševanja |
|
Podlaga povpraševanje |
visoka P če intenzivno povpraš, & nizka cena ob šibkem povprašev. , ne glede na spremembo stroškov pogoj : ni preprodaj med segmenti |
|
Konkurenčno usmerjeno oblikovanje |
upoštevati dejavnost tekmecev |
|
Podlaga tekoče stopnje |
povprečna raven P by stroka (panoga) = kolektivna modrost stroke, popolna konkurenca, monopol |
|
Zapečatene ponudbe |
državne pogodbe, javna dela, kaj bo ponudil tekmec |
|
Trenutek spremembe P |
reagiranje kupcev by cenovna elastičnost povpraš (= % sprememba povpraš by % sprem. P) |
|
Odziv tekmecev na spremembo P |
vnaprej pripravljeni programi, stalni/začasni, odvisno by homogenost tržišča, koncesija na necenovnih področjih |
Oblikovanje P za skupino blaga :
povezava dveh proizvodov ( navzkrižna elastičnost, komplementi & substituti)
Vrste P :
© dogovor popravka P : pri cenah polizdelkov 6 končnih izdelkov se stranke dogovorijo o popravku cen glede na spremembo P surovin & materialov
© Cena, količina & refakcije : enote kupovanja =/; enote obračuna
če ni dogovora, se bo obračunala tista količina blaga, ki se ugotovi v krau & času uresničenja pogodbe; dogovor o +/- tolerancah; pomembni čas tehtanja blaga, natančnost merilnih aparatov, zaokrožitev, neto/bruto teža, tara = bruto-neto, odbitki za razbitje, dobri vagi...
refakcije = bonifikacija nasploh za poškodovano & neuporabno blago
©fusti=priznanje za primešan prah, kamenje, listje
©tolerance - prah ( Francija9
©surdon-občasno poslabšanje blaga
©allowance - angleški splošni pojem za bonifikacijo
©calo & decalo - osušitev, iztek tekočin
©leakage - izguba teže
©besemšon - izguba z oprijetjem blaga embalaži
© Cena & valuta dogovor v valuti izvoznika/uvoznika/valuta 3. države
© Cena & zapadlost plačila : plačilo v gotovini, pred/po/ hkrati z dobavo blaga
Blagovni konti & rabati
|
© Količinski rabat-večje je naročilo, manjši so stroški transporta/kreditni/prodajni na enoto |
|
© Kumulativni rabat=potrošna premija- obračun za nakupe posameznega obdobja83 meseci, 4meseci...), dogovor o minimumu nakupov, rabat se obračuna pozneje |
|
© Funkcionalni rabat - detajlistični& grosistični, daje se posrednikom , da imajo za kupce enako P |
|
© Vzorčni rabat - ko so vzorci večje w 6 so predmet pogodbe |
|
© Izvozni rabat - |
|
© Drugi rabati - akceptni, rabat za zvestobo, .. |
>Kalkulacija = računski postopek s katerim ugotavljamo ceno blaga.
dvojna naloga kalkulacij : izračunati P & usmerjati poslovno politiko organizacij
Vrste kalkulacij :
|
by način & oblika mdr. poslovanja |
uvozne, izvozne, kompenzacijske reeksportne k., kalkulacije licenčnega posla, pogodbene proizvodnje & naložb |
|
by faza posla |
predhodne, planske ( obračunske), končne kalkulacije |
|
by dokumentiranost |
|
|
by računska tehnika |
enostavne, sestavljene, progresivna metoda, retrogradna & diferencialna metoda |
Kalkulacija uvoznega posla : r faze
1. izračun devizne nabavne p fco meja
2. preračunavanje devizne nabav P fco meja v domačo valuto po veljavnem tečaju + obračun dajatev
3. dodatek odvisnih stroškov uvoza, zavarovanje, takse, kontrola & prevzem...
5. FINANCIRANJE MEDNARODNE TRGOVINE
Obsega
- splošne okvire financiranja
- finančne ustanove
- oblike & instrumente financiranja
- neposredne subjekte financiranja
Vidike delitve financiranja:
a) financiranje tekočih poslov blaga & storitev
b) financiranje unilateralnih nakazil
c) gotovinske & kreditne oblike financiranja
d) financiranje glede na roke ( kratkoročno, dolgoročno)
Dejavniki za izbor osebe-financerja
|
© Tržne tendence |
so pod vplivom cikličnega gibanja gosp, neekonomskih dejavnikov gospodarstva |
|
© Sezonski značaj proizvodnje & porabe |
|
|
© Tradicije & običaji |
Z & S Evropa -Documents against payement ZDA - menica 30-120 dni Afrika & Azija - akreditiv |
|
© Interes države |
predpisi, plačilni sporazumi |
|
© Razpoložljivost kreditov & višina obr. mer |
|
|
© Nihanje deviznih tečajev |
|
|
© Časovni interval |
likvidnost kupca & prodajalca izvoznik - zavarovanje terjatev, čim hitrejše plačilo uvoznik - zavarovanje dobav blaga, čim kasnejše plačevanje |
|
© Konkurenca |
dogovor plačilnih pogojev |
Oblike financiranja poslov mdr. trgovine
|
§ Predplačilo ali avans |
|
|
§ Pošiljanje blaga na odprt račun |
|
|
§ Bančni kredit |
® Ramburzni kredit ® Negociacijski k. ® Authority to purchase ® Authority to pay ® Akreditiv ® Bančne garancije |
|
§ Trgovinski zavarovani kredit |
® dokumentirani inkaso, dokumentarni akcept |
|
§ kreditiranje v mdr. poslovanju |
® Kratkoročni : konkurenčni, lombardni, cesijski, menični, mdr. krediti & faktoring ® srednje & dolgoročni : lastna sredstva, sredstva poslovnih bank, krediti dobaviteljev, kupcev, forfaitiranje, državni krediti, leasing, mešane oblike) |
PREDPLAČILO ali AVANS
kupec plača prodajalcu blago pred dobavo, plača v celoti/delno/deponira pri zaupniku ( banka).
Uporaba :
- manjši zneski
- nakupi investicijskih dobrin po individualnem naročilu
- trgovanje z Bližnjim vzhodom & Afriko
- neznan oddaljen kupec, negotove razmere v njegovi državi, visoki transp. C
POŠILJANJE BLAGA NA ODPRT RAČUN
izvoznika bremenijo vsi stroški & tveganja financiranja do trenutka ko je blago plačano.
Uporaba :
med matičnimi & sestrskimi podjetji / podružnicami
Info:
okoliščine tujega trga
okoliščine & položaj kupca, ki mi dajemo kredit (značaj, kapital, zmožnosti, nacionalnost, blago, konkurenca- 6x c)
posebni pogoji proizvoda ( stopnja p, značaj blaga, uvajanje novih q, blago dalj časa na zalogi)
BANČNI KREDITI
akreditiv, ramburzni kredit, negociacijski kredit, authority to pay, authority to purchase, bančne garancije
|
® Ramburzni kredit |
ramburzna banka ob predložitvi dokumentov akceptira izvoznikovo menico, ne plača dokumentov ( ramburzni akcept) oba pogodbenika sta zaščitena, financira ju rambo banka ( velika , prvovrstna banka) ramburz = nepreklicen & neprenosljiv |
|
® Negociacijski kredit |
izvoznikova menica je trasirana na uvoznika, ki jo akceptira & priskrbi banko, ki bo menico negociirala negociacijski k. = ne/preklicen, revolving, potrjen banka s pridržkom ( regresna pravica) kreditno tveganja je na izvozniku CLC = Commercial Letter of Credit - naslovljen na uporabnika - ni notif. banke |
|
® Authority to pay |
notificarojoča banka prevzame obveznost za izvoznika -plačala predložene dokumente S pridržkom ( odpoved any time) |
AKREDITIV ( L/C = Letter of Credit)
* ne/preklicna obveznost fizične/pravne osebe (banka), da za račun dajalca naloga opravi plačilo 3. osebi ( uporabnik), pod pogoji & v višini dogovorjenega zneska.
* predmet plačila je blago
* akreditiv = samostojna obveznost banke
* posel financira kupec blaga
* akreditiv dober za kupca & za prodajalca
Stranke :
- otvoritelj ( uvoznik blaga)
- uporabnik ( uvoznik)
- banke ( opening bank, notyfying b., confirming b., negotiating, paying bank)
>Vrste akreditivov :
|
© by predmet |
dokumentarni akreditiv ( predmet = blago) čisti akreditiv (= nakazilo osebni & blagovni akreditivi |
|
© by namen |
uvozni akreditivi - nostro izvozne akreditivi - loro tranzitni akreditivi |
|
© by preklicnost |
preklicni & nepreklicni |
|
© by odgovornost bank |
potrjeni & nepotrjeni |
|
© by prenosljivost |
|
|
© by |
a vista & akceptni |
|
© by kraj |
kontinentalni & čezmorski |
|
© by način odprtja |
pisemski & telegrafski |
Akreditivni postopek
|
1. Prošnja za otvoritev akreditiva ( obrazci ( ime uporabnika, znesek, zapadlost , opis blaga, dokumenti), natančna navodila, akreditivni dogovor med nalogodajalcem & banko) |
|
2. Otvoritev akreditiva (bistveni elementi, text, dokumenti) |
|
3. Uporaba akreditva ( dogovor o kraju kritja -pokriti pri svoji banki/nepokriti |
|
4. Obračun uvoznika z banko ( dogovor, vnaprejšnje celotno/delno deponiranje zneska, kreditiranje uvoznika brez/z jamstvi) |
Bistveni elementi dokumentarnega akreditiva :
|
§ identifikacijska št. akreditiva |
|
§ naslov otvoritvene banke & potrjujoče banke |
|
§ ime & naslov nalogodajalca |
|
§ ime & naslov uporabnika |
|
§ text : opis blaga, količina, dobavni pogoji, zahtevane listine |
|
§ rok veljavnosti akreditiva (poseben za odpravo-nakladanje , poseben rok za predložitev dokumentov (7-10 dni kasneje) |
|
§ vrsta akreditiva ( preklicen , potrjen...) |
Akreditiv se odpira pred odpravo blaga 8 razen za ploveče blago)
Akreditivni dokumenti :
|
§ faktura dobavitelja |
overi konzulat ali trgov. zbornica |
|
§ prevozni dokument |
špeditersko potrdilo, duplikat tovornega lista, ladijski konosamenti, letalski tovorni list |
|
§ zavarovalni dokument |
zavarovalna polica / certifikat ( datum ne kasneje kot datum odprave) |
|
§ specifikacije & konsignacije blaga |
+ dokument o količinskem pregledu |
|
§ certifikat o kakovostnem pregledu |
|
|
§ izvorno spričevalo |
|
|
§ konzularna / carinska faktura |
konzularna - potrjena by konzulat uvozne države carinsko fakturo sestavi & potrdi izvoznik |
|
§ razno dokumenti |
veterinarski certifikat, fitopatološko spričevalo... |
Akreditivnim dokumentom se prilaga menica
Kontrola akreditivov
|
§ ali so priloženi zahtevani dokumenti, št. izvodov |
|
|
§ oprema dokumentov z potrebnimi oznakami |
|
|
§ kontrola vsakega dokumenta |
potekel akreditiv, ustreznost številk, znesek menice= znesek fakture, znesek=akreditivni znesek, kdo uporabi akreditiv |
|
§ kontrola fakture |
uporabnikova faktura, opis blaga, količina, cena pogoji = akreditivni podatki, pravilna kalkulacija, prepoved delnih dobav) |
|
§ zavarovanje |
predloženi zahtevani dokumenti, valuta, pokrita tveganja, zahtevano št. izvodov, datum |
|
§ konosament |
predložen popoln sklop, čisti /nečisti konosament, razvidno nakladanje na ladjo, negociabilni/nenegoc., indosiranje, podpis prevoznika, plačilo voznine-kje, namemembno pristanišče, prekladanje, kje je naloženo blago, zastarelost |
Posebne vrste akreditivov :
|
§ Prenosljivi akreditiv ( asignable L/C = transferabilni a. ) |
odobritev prenosa na 3. osebo - le 1x! |
|
§ Back to back L/C ( podakreditiv) |
ni neposrednega prenosa ( dodaten vezan ak. pri banki, razlika v ceni = bruto dobiček posla) |
|
§ Revolving akreditiv |
pri predvidenih več enakih pošiljkah v določenem čas. razdobju |
|
§ z rdečo & zeleno klavzulo |
nepreklicni ak., pooblašča negociac. banko na dajanje avansov uporabniku |
|
§ Evidenčni ali obračunski a. |
le zunanja oblika akreditiva |
BANČNA GARANCIJA
je oblika jamstva za natančno določena tveganja Jamstvo se realizira, če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti.
Uporaba .
- pri terminskih poslih večjega obsega
- v javnih razpisih državnih organov
- za nadomestilo drugih plačilnih oblik
Oblika :
a) garantno pismo
b) garantni telegram
c) bančni aval
lastnosti b. garancij :
- so brezpogojne
- nepreklicne v predvidenem roku
- vedno le denarna obveznost,
- nikoli ne jamči dejanske izvedbe del
- denarna odškodnina, če se dela ne opravijo
b. garancija ; poroštvo (= enostranska pogodba, porok porokuje za 3. osebo in plača namesto nje, če ona ne)
Vrste b. garancij :
- ofertalne ( by javni razpis v tujini- garancija ponudbe uvoznika)
- dobavna (obojestranska pri kompenzaciji, jamstvo za dobavo & plačilo)
- garancija za avans ( del cene se plača vnaprej garancija za plačilo avansa)
- konosamentska garancija ( izguba ali zamuda konosamenta)
- garancije za kakovost/količino/povratne dobave...
-
TRGOVINSKI ZAVAROVANI KREDITI
DOKUMENTIRANI INKASO (D/P)
izvoznik pošlje dokumente v inkaso, ugodnejša oblika za izvoznika
plačilo : dokumenti se plačajo takoj ob prispetju v plačilni kraj ( ne glede na prispetje blaga)
Nalog za inkaso :
- navedbo dokumentov
- čas plačila
- navodila za ravnanje banke
- navedba organizacije, podružnice, zastopnika & pooblastila
- bremenitev stroškov inkasa
- zaračunavanje obresti
- valuta nakazila, razmejitev stroškov nakazila
- pregled blaga
- protest pri neakceptirani a visti menici
banka in blago, če kupec odkloni prevzem
DOKUMENTARNI AKCEPT (D/A)
priložena menica, ki jo je potrebno akceptirati, plačilo določeno št. dni po akceptu
KREDITIRANJE V MDR. POSLOVANJU
1. KRATKOROČNE OBLIKE
MENIČNI KREDITI
pridobijo jih imetniki menic by prodaja menic z diskontiranjem pred zapadlostjo
pomembni dejavniki :
- kreditna sposobnost izvoznika & trasata
- rok & znesek kreditiranja
- vrsta menice
- državna tveganja
LOMBARDNI KREDITI
glasijo se na fixni znesek, zastava tržnih premičnin
višino lombard. kredita presojajo banke
banke se zavarujejo z orderskimi VP (nakladnice, skladiščnice)
Akontacija = različica, dobijo jih izvozniki od svojih bank za dokumente predložene po akreditivih, ki še niso honorirani
RAMBURZNI & NEGOCIACIJSKI KREDITI
CESIJSKI KREDITI
podlaga so odstopi terjatev do kupcev - upnikov
banke odobravajo izvoznikom cesijske plafone ( izkušnje)
MDR. KRATKOROČNI KREDITI
so denominirani v domači/tuji valuti
Uporaba : pri IM, EX & reeksportu
Libor = podlaga za evrokreditne obr. mere
Različice kratkor. evrovalutni kreditov :
- za dnevni denar ( neformalni, rok maxi 30 dni, poslovne banke)
- na fixni rok ( 1-18 mesecev)
- call money ( odpovedni rok 1-7 dni)
FACTORING
financiranje mdr. trgovine za obdobje do 180 dni
2. SREDNJE & DOLGOROČNO KERDITIRANJE
srednje : 12/18 mesecev
dolgoročni : nad 4 leta
značilnosti oblik :
- predmet kreditiranja je naložbeno blago, dobrine z daljšo življ. dobo, storitve v tujini
- pri kreditiranju sodelujejo posebne izvoznokreditne ustanove
- državni organi intervenirajo & oblikujejo sredstva ( subvencioniranje, mehki pogoji)
Viri kreditiranja :
* lastna sredstva izvoznikov
* sredstva poslovnih bank
* krediti dobaviteljev
* refinanciranje v obliko fortfaitiranja
* krediti mdr. bank, regionalnih bank & skladov
*
državni krediti ( DVR)
financiranje leasinga
* mešane oblike kreditiranja
Nemčija
|
AKA |
KFW |
DEG |
|
plafon A - za konzorcialne banke, daljša ročnost, nižji obvezni delež, višje obr. mere, predložitev izvoznikove lastne menice plafon B -za vse banke v Nemčiji, primarni dolžnik je hišna banka pogoji za prosilce : zavarovanje pri Hermesu, vnaprej dobiti dovoljenja (domača&tuja), obvezni delež samofinanciranja izvoznik, namenski krediti, znesek kreditiranja se zmanjša za avans kupca) |
3 naloge : pospeševanje naložb doma, izvozno sofinanciranje & prenos tehnične pomoči v dVR fixne obr. mere, hišna banka posrednik, izplačevanje v enakih polletnih obrokih |
ugodni pogoji pri direktnih invest. v DVR, prevzem soudeležbe v invest. |
Krediti naročnikom
vloga poizvoznikov je posredniška, izvoznik posreduje za kupca - uvoznika refinanciranje nakupa pri posebni izv. kreditni ustanov
* Srednjeročni evro$ & evrovalutni krediti rellover krediti ( fixni roki, do 4 leta, variabilne obresti, refinanciranje by kratk. vloge na trgu evrovalut)
* srednjeročni konzorcialni kredit( organizirajo velike evropske banke)
* depozitni certifikat ( za kapitalne naložbe)
Refinanciranje v obliko fortfaitiranja:
je prodaja srednjer. izvoznih terjatev domačim & tujim bankam brez njihove regresne pravice. Kupci terjatev prevzemajo gosp. & polit. tveganja v celoti.
Oblike ponujenih terjatev :
§ terjatve na podlagi banč, garancij
§ terjatve na podlagi akreditivov z odloženim plačilom
§ menične terjatve
Pogoji za odkup terjatev :
© terjate so nesporne
© glasijo se na stabilne valute
© točno določeni zneski
© predloženi ustrezni instrumenti zavarovanja plačil
Rok poslov f. : odvisen od političnih & gosp. razmer držav kupcev, njihovih kreditnih sposobnosti & poroštev
5-7 let za prvovrstno kreditiranje
Stroški f. :
© stroški priprave refinanciranja ( 0.1-0.25% mesečno)
© enkratni stroški obdelave ( 0.1-0.25% )
© višina diskonta
© Prednosti za izvoznike & uvoznike :
© bilančno nevtralen posel
© odpade obvezen delež samofinanc., ostala tveganja
© fixna obrestna mera
izboljšuje likvidnost obeh
6. PREVOZNIŠTVO & DRUGE DEJAVNOSTI V MDR. TRGOVINI
POMORSKI PREVOZ
Načelo svobode morja se izraža :
1. v svobodi pristopa ladij & tovora v teritorialne vode vseh nacij
2. v enaki obravnavi ladij vseh zastav glede pilotaže, karantene, obveznosti ali pristojbin, ki se nanašajo na oceanske ladje
Dejavniki, ki vplivajo na izbiro poti :
§ razmestitev populacijskih & trgovinskih središč
§ stroški prevoznih goriv & lokacija napajalnih postaj
§ pristanišča, njihova zmogljivost & zveze z gops. središči v notranjosti
§ kanali
§ pristaniške & kanalske pristojbine
§ sferična oblika zemlje
Pomorske smeri :
a) severnoatlantska pot ( povezuje SC pristanišča ZDA z Z evropskimi )
b) Evropa-V obala J Amerike
c) Z ZDA -Pacifik-azijske države
d) Okrog Rta Dobre nade med ZDA & evropskimi & azijskimi državami
e) Z pristanišča ZDA - Panamski prekop- V pristanišča ZDA & Evropa
f) Evropska smer
g) Sredozemska smer
Vrste pomorskih prevozov blaga značilnosti
|
§ Linijska plovba |
predmet prevoza je splošno blago ( general cargo) ladje plovejo po začrtanih poteh - linijah za vse nakladatelje enaka tarifa, ne glede na količino dokument = ladijski konosament |
|
§ Tramperska ali svobodna plovba |
predmet prevoza je voluminozno blago ( premog, Fe, rude, fosfati, žveplo, bombaž, pšenica...) iščejo tovor kjerkoli-svobodno tarife nižje od linijskih dokument = charter party |
|
§ Tankerski predvozi |
prevoz nafte |
|
§ Prevozi industrijskih skupin |
tropski sadeži & jeklo |
Stroški pomorskih prevozov :
|
§ voznina |
načini obračunavanja . 1. po zunanjih merah - prostornini 2. po teži 3. po % od cene blaga klavzula W/M ships option : proporcionalno izkorišč. ladje blago, katere dolga tona meri več kot 40 čevljev3-prostornina, če teža 40 čevljev3 več kot meri 1 dolga tona -teža za obračun |
|
§ dodatki zaradi posebnih značilnosti blaga ( v % na temeljno tarifo) |
a) za posebno dolgo blago ( več kot 30 čevljev oz 10-12 m b) posebno težko blago ( več kot 1,5 tone na enoto embalaže c) posebno hlajenje blaga |
|
§ Dodatki by trenutek & valuta plačila |
§ dodatek za izgubo obresti § dodatek na valuto, če voznina v mehki valuti |
|
§ pristaniški dodatki |
d) dodatki by razlike v pristaniš. pristojbinah za storitve ( harbour dues) e) by razlike v pristaniš. dajatvah ( marine taxes) f) by daljše zadržanje ladij ( zamašena pristanišča) g) by posebne kanalske pristojbine |
|
§ Dodatki od okoliščin prevoza |
plovba v zimskem času -ledolomilci.Finska |
|
§ dodatki po dogovoru strank |
a) opcijski dodatek - možnost kasnejše izbire namembnega pristanišča b) range dodatek |
|
§ drugi dodatki |
c) primaža ( hat money) d) posebni dodatki za paketne pošiljke e) dodatek za prekladanje tovora na drugo ladjo pri prekinjeni zvezi f) minimalna pristojbina za ladijsko družbo g) kraj namestitve blaga (pod ali nad krovom) h) mrtva voznina i) povratna voznina ( če ni prejemnika & se blago vrne) |
Rabati :
a) rabat za zvestobo
b) konferenčni rabat
c) bojni ali konkurenčni rabat
Tarifni razredi blaga :
|
razred 1 |
volnene tkanine, žganje, tobak, knjige, kozmetika |
|
razred 2 |
stroji, orodje, električni aparati, kolesa, slaščice |
|
razred 3 |
papir, žica, konoplja, rezervni deli motorjev |
|
razred 4 |
neembalirani avti, bombažni odpadki, brusi |
|
razred 5 |


