1 . UVOD

Zavarovalni proizvod = posamezna vrsta zavarovanja

a) življenjsko zavarovanje

b) splošno zavarovanje ( vsa ostala z. ki niso življenjska)

Pozavarovanje = ko se zavarovalnica zavaruje pri drugi zavarovalnici

Kaj je zavarovanje ?

       o zavarovanju govorimo, ko z zavarovalnino dobimo enak del ali manj, kot smo imeli pred škodo.

       Def. 1 = Zavarovanje je finančni dogovor o  razdelitvi stroškov nepričakovanih škod

       Def.2 = pravna definicija zavarovanja - Zavarovanje je pogodba, kjer se ena stranka obveže drugi poravnati škodo

Pogoji zavarovanja:

       predvidljivost škod (da se stroški vnaprej porazdelijo)

       plačilo premije (za to dobi zavarovanec obljubo, škodo utrpijo le nekateri, stroški pa se porazdelijo na vse)

   Zavarovatelj = zavarovalnica

   Zavarovalec = tisti, ki sklene pogodbo & plača

   Zavarovanec = tisti, ki dobi zavarovalnino

   Premija = znesek, ki se plača za zavarovanje (=cena zavarovanja)

   Zavarovalnina = dajatev zavarovalnice, ki je določena v zavarovalni pogodbi

   Zavarovalna vsota = vsota, ki si jo izmed več možnosti, izbere zavarovalec in na podlagi le te plača premijo

   Zavarovalni primer = primer zaradi katerega se zavaruje

   Škodni primer = primer, ko pride do škode

±   Gospodarska varnost = gotovost, da bo morebitno škodo poravnala zavarovalnica

±   Zavarovalnino dobi tisti, ki je dejansko utrpel škodo

±   Škoda = nezaželeno, neplanirano, nepričakovano zmanjšanje gospodarske vrednosti

a)    neposredna škoda= tista, ki je takojšnja ali prva posledica neke nevarnosti

b)    posredna škoda je posledična je drugotna posledica nevarnosti

±   Škodna verjetnost = dejansko ali pričakovano število škod, na število izpostavljenih nevarnosti objektov

(večji, kot je portfelj zavarovalnice, z večjo verjetnostjo lahko napovejo škodo

±   Neposredni vzrok škode = prva nevarnost v verigi dogodkov in imajo za posledico škodo (zavarovalnica mora določit, kje se pretrga veriga)

±   Nevarnostni objekt = vsak objekt, ki je v gospodarski nevarnosti, torej tisti pri katerem lahko pride do nevarnostnega dogodka in s tem do gospodarske škode

±   Nevarnostni subjekt = gospodarski subjekt, ki mu nevarnostni objekt gospodarsko ali / in pravno pripada; ali pa mu je celo enak (ko gre za človeka9

Riziko - različni pomeni

a) nevarnostni subjekti (avto)

b) samo gospodarska nevarnost (požar, eksplozija, snežni plaz)

c) variacija možnih izidov nekega dogodka, ki temelji na verjetnosti - ko je veliko št. možnih izidov (poveča tveganje). Ta def. je najbolj uporabna, saj je usmerjena na stopnje tveganja, to je gotovost, s katero lahko predvidimo nastop nekega dogodka, ki temelji na verjetnosti Naše zavarovalnice temeljijo na zakonu velikih števil)

d) večja ko je variacija v povprečnih pričakovanjih škod - ker je človek negotov glede škode in velikosti škode, prenese to negotovost na  zavarovalnico. Zavarovalnica razpolaga z veliko podatki in zato lahko z večjo gotovostjo predvideva nekatere stvari, ki jih posameznik ne more.

Vrste rizikov:

a)    subjektni r. - posameznikovo dojemanje rizika; zavisi od tega, kakšno negotovost nekdo občuti

b)    objektni r. -se nanaša na naravo stvari, merimo ga z dejansko vrednostjo škode

c)    čisti r. -nanaša se na situacije, ki se lahko spremenijo v škodo ali pa se sploh ne spremenijo

d)    špekulativni riziko - nanaša se na situacije, ki imajo lahko za izid škodo, nespremenjeno stanje ali pa pridobitev (npr. zavarovanje kreditov)

Zavarovalništvo temelji na zakonu velikih števil - deluje lahko le, če je škodo moč predvideti preden nastane. Večje kot je število opazovanj dogodkov, večja je verjetnost, da bo dejansko stanje enako pričakovanemu.

Oblikovanje zavarovalne premije

zavarovalna tehnična premija + režijski dodatek + tehnične rezerve + dohodek od naložb

(stroški plačil za škodo)             (C vzdrževanja &                     rezerve za                      dohodek od

                                                           upravljanja  s                     nepričakovane škode     naložb neporabljene

                                                           portfeljem )                                                              tehnične premije

Rezervacije = sredstva, ki so namenjena za plačevanje škod, ki se bodo po predvidevanjih zgodila

Rezerve = za pokrivanje nepredvidenih škod

Bruto premija by Boncelj :

BP = čista premija + obratovalni dodatek

čista premija = tehnična premija (hranilna p., nevarnostna p.) +  dodatek za preventivo & regresijo

Zavarovalništvo = dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb & premoženja

Zavarovalstvo = dejavnost, ki se ukvarja s zavarovanjem oseb 6 premoženja + sem štejemo še socialno zavarovanja (pokojninsko, zdravstveno)

2.TEORIJE PO BONCLJU

ločimo jih glede na:

a)    namen (škodna t., t. potrebe)

b)    sredstva (t. igre na srečo, t. hranilne w, t. izravnavanja nevarnosti)

c)    nagib, motiv 8t. gospodarske vrednosti)

Nekatera apriorij napačna gledišča na zavarovanje.

Ø    Razširjajoče teorije - na zavarovalništvo gledajo zelo splošno in široko, tako med nje sodijo : preventivno zavarovanje, represivno zavarovanje, reparativno z., jamstvo, poroštvo, zastava

Jamstvo = zagotovitev pogojev za izpolnitev neke obljube

Poroštvo = obveznost poravnati dolg za nekoga drugega, če ga on sam ne bi poravnal

Prevencija = dejavnost, s katero skušamo v naprej preprečiti nastanek škod

Represija = dejavnost, s katero skušamo umiriti še nastalo škodo (gasilci)

Ø    Zožujoče teorije gledajo na zavarovalništvo zelo ozko, upošteva le škodno zavarovanje

Ø    Alternativne teorije uvrščajo nek dogodek enkrat v škodno in drugič v vsotno zavarovanje

Škodno zavarovanje = nadomeščanje gospodarskih škod zaradi nevarnosti dogodkov

Vsotno zavarovanje = plačevanje zavarovalne vsote, ko pride do zavarovalnega dogodka, ne glede na to ali je prišlo do škode

A. Namen:

M Škodna teorija

namen zavarovanja je nadomeščanja škod

značilnosti:

¨    gospodarska nevarnost

±nevarnostno stanje

±nevarnostni dogodek 

±gospodarska škoda

bistvene lastnosti g. nevarnosti so

·       možnost

·       verjetnost

·       negotovost

·       slučajnost

¨    asociacija oz. združevanje

združevanje nevarnosti objektov in subjektov

nevarnostna skupina = množica nevarnostnih objektov

Vzajemna skupina = množica nevarnostnih subjektov

¨    samopomoč

je neko zavedanje posameznika, da si pomaga sam oz. skupaj z drugimi

 

Tudi vsotno z. je neke vrste škodna t. Glede na to ločimo:

Škodna teorija v ožjem smislu (koliko je w človekovo življenje, je odvisno od tega, koliko je w delovna sila. Življenjsko zavarovanje = zavarovalna vsota je izplačana ob smrti in ob doživetju nekega števila let

Škodna teorija v širšem smislu (izhaja iz teorije dvojne pogodbe, ki pravi, da je življenjsko zavarovanje sestavljeno iz dveh pogodb  (pogodba o hranjenju & zavarovalna pogodba)

 

Cilj zavarovanca je zavarovalna vsota in ta se v vsakem primeru izplača, oblikuje se iz tehničnih premij če pa nekdo umre prej, kot je doživel določeno št. let, se izplača razlika med dogovorjeno zavarov. vsoto in že zbrano matematično premijo po določenih letih. To razliko imenujemo škoda.

M Teorija potrebe

loči:

a)    abstraktne potrebe (izhajajo iz motenega prihodnjega ravnotežja, sredstva za zadovoljitev še niso znana)

b)    konkretne potrebe (konkretno povpraševanje po zadovoljitvenih sredstvih)

c)    sedanje potrebe (gotove & negotove)

d)    prihodnje potrebe

Ta teorija uvaja morebitne (negotove) potrebe, nevarnost, za katere se zavarujejo je morebitnost

B Sredstva:

M Teorija iger na srečo

pravi, da je zavarovalništvo loterija, dobitek pa je nadomestitev škode, ki ga dobijo le oškodovanci. Ti dobitki naj bi bili enaki dejanski škodi. Ta teorija odraža pogled pravnikov na  zavarovalništvo. Pravniki jo uvrščajo med aliatorne pogodbe.

Igre na srečo	Zavarovalništvo
špekulativen nagib cilj je obogatitev je osamljen dogodek gre za sebičnost pred igrami na srečo ni nevarnosti	nagib gosp. varnosti cilj je nadomestitev škode je množica dogodkov nesebičnost, vzajemnost nevarnost pred, med & po zavarovanju

Posebnost med igrami & Z:slučajnost & zavarovanje škod

M teorija hranilne nevarnosti

Hranjenje je odpoved sedanje potrošnje na račun kasnejše negotove porabe. Obstaja hranilna nevarnost, ki prepreči, da bi dosegli hranilni cilj. Poleg navadnega hranjenja obstaja še nevarnostno ali zavarovalno hranjenje

Teorija izravnavanja nevarnosti

Pravi, da je zavarovalništvo izravnavanje nevarnosti. To je možno samo v nevarnosti skupin na osnovi ZVŠ.

Znotraj te teorije so še

a)    teorija izravnavanja učinka slučaja (zavarovalni agent je nek posrednik, ki povezuje zavarovance v neko skupino in prevzema nevarnost, ko prevzame premije in jih izravna9

b)    objektivna nevarnostna teorija (poudarek na združevanju velikega št. nevarnostnih subjektov)

c)    podjetja (za osnovo z. ima zavarovalni agent oz. podjetniško organizacijo)

C. Nagib

M Teorija gospodarske varnosti

vsebuje elemente prejšnjih teorij, ki se ji zdijo pomembni : strinja se z morebitno gospodarsko škodo & da je treba imeti zagotovljena sredstva za njegovo zadovoljitev, potreba po gospodarski varnosti.

prednosti teorije: ni več težav pri razlagi življ. zavarovanja

slabosti. z.

-  ni edino sredstvo za zadovoljitev potreb po gosp. varnosti

- gosp. varnost je nujna, ampak nezadostna značilnost zavarovanja

- gosp. varnost je glavna storitev, nadomeščanje škode pa stranska

M Anglo-Saksonska teorija

*     zakon iz leta 1974 (Gambling Act) določa Zakon o igrah na srečo

*     pomembno: upravičenec mora imeti zavarovalni interes

*     odškodnina ne more biti večja od škode

*     Vse razlagajo skozi škodo.

Težave vseh teorij pri oblikovanju splošne teorije

*     kako vsotno z. vključit v škodno z.?

*     Na eni strani imamo hranjenje, na drugi zavarovanje, kako hranjenje predstavit kar z.?

*     Izravnavanje nevarnosti oz. poudarjanje pomena ZVŠ mnogi jemljejo kot obvezni del z. , drugi pa upoštevajo še druge tehnologije

3.NEZMOŽNOST ZAVAROVANJA, IDEALNE MOŽNOSTI ZAVAROVANJA

nekaterih predmetov ni moč zavarovati:

*     igre na srečo

*     druge špekulativne rizike (dobiček podjetja, delnice)

*     zavarovanje hazardiranja

*     zavarovanje tuje lastnine

*     zavarovanje tujega življenja

*     ne sme se zavarovati tistega, pri čemer nekdo nima z. interesa

Idealne možnosti zavarovanja

pogoji:

a)    velika skupina enakih ali podobnih predmetov, ki so izpostavljeni isti nevarnosti (to je potrebno za delovanje ZVŠ.število mora biti tako veliko, da predstavlja predvidljivost škode z dovolj veliko gotovostjo)

b)    Slučajnost škode

c)    Jasnost oz. razločnost škode (kako visoka naj bo škoda, da jo je smiselno zavarovat, mora biti jasno, da je do škode prišlo, pomembna je merljivost škode)

d)    Povzročitev občutne ekonomske škode

e)    Majhna verjetnost katastrofalnih škod (te škode zavarovalnice težko zavarujejo, potrebno je pozavarovanje pri zavarovalnicah, Katastrofalne škode so na omejenem geografskem področju, ki jih je  moč predvideti, odpade teorija velikih števil)

negotova izbira - slabi riziki, pomeni da so v portfelju zavarovanci, za katere je verjetnost, da bodo imeli škodo večja, kot pri večini zavarovancev, vključno s tistimi, ki so pri drugih zavarovalnicah, to za zavarovalnice pomeni,, da jim zaračunavajo prenizko provizijo

Subvencioniranje

a) med posameznimi vrstami zavarovanj

b) med zavarovanci ene zavarovalnice

eni zavarovanci plačujejo več oz manj kot bi morali (matematični delež)

V pogojih konkurence, zavarovalnice gredo zelo podrobno v izračune za računanje premij, tako, da zelo malokrat pride do subvencioniranja.

Subvencioniranje je omejeno s

*     stroški obdelave

*     dovolj velikim št. zavarovalcev

Obseg subvencioniranja je predpisano tudi s strani države - razlikovanje je včasih prepovedano ali pa ni priporočljivo

PREOBRAZBA ZAVAROVALNIC V ZAVAROVALNA PODJETJA, MODELI

Predstave ljudi: izhajajo iz

Solidarnost	Individualizem
solidarna dejavnost ljudi odgovornost za druge socialna mreža potrebe enakost osnovne pravice družbena institucija	odgovornost zase pomembno zadovoljevanje lastnih potreb človek je individualist delo & učinki dela svoboda osnovne svoboščine srečališče je trg

Model zavarovalništva

a) model nevarnostne skupnosti

b) podjetniški model

5 vidikov opredelitve modelov:

a)    organizacija zavarovalne institucij

b)    zavarovali proces

c)    konkurenca

d)    vedenje zavarovalcev

e)    učinki zavarovanja

	Model nevarnostne skupnosti	Podjetniški model
Organizacija	w      samo pomoč w      prostovoljna združitev več ljudi, ki si želijo zavarovanja & nosijo rizik w      skupno nošenje istovrstnih rizikov w      zavarovalnica = upravitelj portfelja ne nosi rizika, pravičnost	w      gospodarsko podjetje w      cilj je dobiček & rast w      odgovornost zavarovalnice same zase, samostojno odločanje o proizvodih ali tehnologiji
Zavarovalni proces	w      statičen kolektiv rizikov w      zavarovalno tehnična premija natanko pokriva rizik w      premija enaka za vse w      izravnava rizikov w      premija zadostuje za nepričakovano visoke stroške	w      zavarovalna tehnologija w      izravnava v kolektivu po zakonu velikih št. w      omejevanje rizika pri oblikovanju proizvodov w      politika prevzema (selekcija rizikov9 w      izgradnja portfelja rizikov w      statična analiza datumov škod w      postopki za napovedovanje škod w      izkustveno tarifiranje w      politika rezerv & tehničnih rezervacij w      politika po & so-zavarovanja w      klavzule o prilagajanju premij w      izpolnjevanje pogodbe ob škodnem primeru w      obveznosti -pogodbene klavzule o obveznem obveščanju & ravnanju kupca zavarovanja w      trajanje pogodbe & pogojna odvisnost razveljavitve pogodbe
konkurenca	w      ni cenovne ali katerekoli konkurence	w      konkurenca obstaja w      priznava določeno državno regulacijo
Vedenje zavarovalcev	w      podrejanje interesov ciljem skupnosti w      priznavanje predpisov	w      gospodarno obnašanje w      zadovoljevanje potreb
Učinki zavarovanja	w      enačenje učinkov s plačili škod	w      garancija o stanju premoženja (gosp. varnost

Pogoji, da tehnologija dobro deluje:

       neodvisnost

       naključnost

       homogenost

5.VREDNOSTNE PREMIJE & REZERVE

Za  izplačila zavarovalnin se uporablja zavarovalna tehnična premija (naj bi veljala za čas, ko je sklenjeno zavarovanje)

Tehnični rezultat nam pove, koliko škod je bilo izplačanih na premijo.

Prenosne premije so tiste, ki jih prenesemo v drugo obdobje za pokrivanje škod nastalih v tem drugem obdobju.

Rezervacijo za prijavljene škode oblikujemo, ker prenašamo škode, ki so že nastale, v naslednje obdobje, prijavljene pa še niso.

ZAKON :
zelo natančno določeni pogoji za prenašanje škod & premij Do sedaj so se prenašale le premije, od letos dalje pa tudi režijski dodatki.

6.RAZVOJ ZAVAROVANJA

F   p.n.š. - kitajski trgovci so tovor razdelili v več čolnov - razpršitev rizika

F   p.n.š. - Hamurabijev zakonik - solidarno pokrivanje škod zaradi roparstva

F   indijsko pravo = če je nekdo šel na pot, so pri upniku tekle 10% obresti, zaradi možnosti, da se ne bo vrnil

F   Talmund - solidarno kritje škod pri potopu ladje (krijejo drugi ladjarji)

F   Sredozemlje

F   Rimsko pravo ni poznalo zavarovalništva, rizike so pokrivali s posojili

F   celovška združenja

F   v Pisi, prva polica, ki je pomenila zavarovanje kot danes

F   danes : vzajemne zavarovalnice & d.d. zavarovalnice

7.VRSTE ZAVAROVANJA

Zavarovalne skupine	Zavarovalne vrste
1.    Nezgodna zavarovanja	a)    nezgodno z. oseb pri opravljanju poklica b)    NZO pri motornih vozilih c)    NZ otrok, mladine d)    NZ gostov, turistov e)    NZ potnikov v javnem prometu
2.    Prostovoljna zdravstvena zavarovanja	ZZ za doplačilo        ZZ za večji obseg pravic        ZZ za dodatne pravice
3.    Kasko zavarovanje cestnih vozil
4.    Kasko zavarovanje tirnih vozil
5.    Zavarovanje letal & zračnih vozil
6.    zavarovanje pomorskega & rečnega prometa
7.    Transportna kargo zavarovanja	zavarovanje blaga v domačem & tujem prometu
8.    Požarno zavarovanje & z. poplav, nevarnosti	obrt & industrija
9.    Druga premoženjska zavarovanja	vlom  rop živali zlom stekla vlaga v hladilnicah...
10. Zavarovanje odgovornosti lastnikov cestnih vozil
11. Zavarovanje odgovornosti v zračnem prometu
12. Zavarovanje odgovornosti ladjarjev
13. Druga zavarovanja odgovornosti
14. Kreditna zavarovanja	zavarovanje izvoznih kreditov
15. Kavcijska zavarovanja
16. Zavarovanja raznih finančnih izgub	šomažno požarno z.
17. Zavarovanje pravne zaščite
18. Zavarovanje nudenja pomoči osebam v težavah
19. Življenjska zavarovanja

Uradni List št. 5 (27.1.1995) stran 569-571

ZOR deli zavarovanja na

a) premoženjska

b) osebna

Delitev v praksi

a) po predmetu:

·       življenjsko

·       splošno

b) glede na mesto dogodka nevarnosti

·       kopensko

·       zračno

·       morsko

c) po metodi izvajanja

       obvezno (obvezno pogodbeno & zakonsko)

       prostovoljno

EU

·       življenjsko z. & pozavarovanje

·       pokojninski skladi

·       splošno zavarovanje (požar, zdravje, lastnine, avto, pomorstvo, letalstvo, transport, denarne izgube, odgovornost)

8.POZAVAROVANNJE

def. : zavarovanje ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici (transakcije med dvema zavarovalnicama)

Pozavarovanje poznamo  pri splošnem in življenjskem zavarovanju.

Primarni zavarovatelj = osnovna zavarovalnica

Pozavarovatelj = tista pri kateri se prva zavaruje

Cediranje = prenašanje rizikov iz ene na drugo, za cediranje dobi zavarovalnica provizijo od pozavarovalnice; pozavarovatelj se v pogodbi zaveže, če bo zavarovalnica nekomu morala plačati škodo, ji bo pozavar. del tega povrnila

Delež, ki ga nosi zavarovalnica je pridržani delež, ostalo cedira na pozavarovalnico

Višina obdržanega deleža zavisi od:

¨    vrste zavarovanega objekta & zavarovanih nevarnosti

¨    največja mogoča škoda

¨    velikost portfelja (št. zavarovanj & homogenost)

¨    višina varnostnih rezerv (višje so, maj pozavarovanja potrebuje)

Vrste pozavarovanja:

a) glede na obveznost:

¨    fakultativno (neobvezno za oba)

¨    obligatorno (pogodbeno pozavarovanje, ni zakonsko obvezno, je pa obvezno za oba, če se dogovorita)

b) glede na obseg (proporcionalno & neproporcionalno)

¨    proporcionalno (škode, stroške & premije si obe zavarovalnici proporcionalno razdelita (30% zavarovalnica, 70% pozavarovalnica)

ločimo:

û     kvotno (sodelujeta pri vseh škodah in vseh premijah v določenem %, pozavarovalnice so zakladnice podatkov znanja & ga ponujajo zavarovalnicam, )

û     ekscendentno (zavarovalnica sama odloča o tem, kaj bo obdržala (loči slabe & dobre rizike), presežke cedira pri pozavarovalnici. Pri dobrih večji delež obdrži, manjši cedira in obratno)

PML = probable maximal loss (največja možna škoda, izraža se v absolutnih w. želja pozavarovalnice je, da bi zavarovalnica kvotno & excendentno zavarovala pri njej)

û     kombinirano

¨    neproporcionalno

û     pozavarovanje presežkov škod (zavarovanje pred velikimi škodami ali pred kumulativami škod (pozavaruješ obdržane deleže), pokriva škodo, ki presega nek znesek oz. prioriteto; pozavarovanje katastrofalnih škod - zelo visoke številke

û     pozavarovanje letnega škodnega rezultata (nanaša se na celotno delovanje zavarovalnic, pozavarovatelj zavaruje vsoto vseh škod, ki bi v enem letu presegle neko višino pozavarovalnice)

Pred velikimi škodami & katastrofami se zavarovalnica zavaruje z excendentnim pozavarovanjem & pozav. presežkov škod

Pred nepričakovanim škodnim rezultatom pa z kvotnim pozav. & pozav. letnih škod

Razlogi za pozavarovanje

û     poenotenje velikosti zavarovanih w ( s tem si zavarovalnica določi neko notranjo mejo lastnega obdržanega deleža)

û     omejevanje potrebe po rezervah ( z nakupom pozavarovanja si zavarovalnica kupi zmanjšano velikost pričakovanih škod, to zmanjša potrebo po rezervah. Tako lahko zavarovalnica hitreje raste)

û     pridobivanje info & znanja

û     pozavarovanje zavarovalnicam omogoča prevzem velikih rizikov in s tem  kompletiranja

Retrocesija = ko se (po)zavarovalnice zavarujejo ena pri drugi

Učinki velikosti zavarovalnice na:

a) stroške rizika

û     tehnične premije (biti mora dovolj visoka, da ustreza vsaj višini pričakovanih škod. Pri teh premijah obstaja neka višina, kjer so stroški zavarovanja enaki stroškom dokupa za zavarovanje oz, stroškom pozavarovanja)

û     stroški kapitala (so močno povezani z velikostjo portfelja. V primeru pozavarovanja potrebujemo manj kapitala oz. manj rezerv)

û     stroški upravljanja (vedno si jih zaračuna pozavarovalnica, vendar s tem odpadejo stroški upravljanja zavarovalnic= zaslužek zavarovalnic)

Zavarovalnica dobi pri pozavarovalnici neko znanje, ki ga ama ne bi morala pridobiti. Z velikostjo zavarovalnice njena strokovnost ratser.

Prednost velikosti zavar. pri obratovalnih stroških:

a)    prihranki zaradi obsega ( ob dani velikosti obseg FC/Q s povečanjem proizvodnje pada)

b)    prihranki zaradi različnosti (ker ima eno podjetje široko paleto proizvodov)

Sinergija = kombiniranje obstoječih virov, s katero pridemo do večjih učinkov, kot če bi ti viri delovali vsak zase.

Zavarovanje naprej = na pozavarovalnico

Zavarovanje nazaj = na agenta

Prednosti velikosti zaradi moči & položaja na trgu:

û     izstopne /vstopne ovire (večja ko je zavarovalnica, večji ima vpliv na oblikovanje cen, večji prostor omogoča oblikovanje tako visoke cene,  ki ne pusti vstop komurkoli)

û     prednosti tržnih vodij (ime, tradicija, image)

û     obrambne strategije (zavestno oviranje uveljavljanje novih zavarovalnic)

û     državno urejanje (skrbi za oblikovanje cen - najnižje cene)

Stroški zaradi velikosti:

û     informacijska dejavnost (velike zavarovalnice zahtevajo izpopolnjen info sistem, strošek info dejavnosti = negativno, z rastjo zavarovalnice raste tudi ta strošek)

û     informacijska simetrija ( z velikostjo zavarovalnic lastniki izgubijo moč nad delovanjem zaposlenih, ki zasledujejo neke svoje vilje9

û     prilagodljivost (se znižuje z velikostjo zavarovalnice, to slabo vpliva na R&R)

û     nadzor dejavnosti (večja ko je zavarovalnica, bolj je izpostavljena temu nadzoru)

Skupni učinek:

nekaj elementov vpliva ugodno, nekaj pa neugodno

ni rečeno, da ima večja zavarovalnica občutno boljše rezultate kot majhna

9.ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE

Ekonomska w člov. življenja (koliko bo človek v svojem življenju predvidoma zaslužil oz. porabil (brez upoštevanja inflacije in obrestne mere)

na eni strani imamo vire, na drugi izdatke

Pri nakupu življenjskega zavarovanja se odločamo na osnovi potreb. Gre za to kakšne težave bi nastale ob smrti osebe.

potrebe & želje :

û     stroški pogreba

û     sredstva za izobraževanje

û     vračanje kredita v primeru izgube

viri:

û     socialna pomoč

û     pomoč ob smrti delodajalca (kolektivno zavarovanje9

û     prihranki, naložbe

Oblike življenjskega zavarovanja:

a)    Kolektivno (zavarovana skupina ljudi, ki se niso združili zaradi zavarovanja, pač pa zaradi česa drugega; sem bi lahko šteli tudi kreditno zavarovanje, zavarovalnica je zavarovana pred nezgodno umrljivostjo)

b)    Individualno (posameznik je lahko zavarovanec in zavarovalec hkrati, ne more pa biti zavarovanec & upravičenec.

upravičenci so lahko

û     preklicni (nimajo nobene pravice do zavarovalnine za časa življenja zavarovanca)

û     nepreklicni (lahko prepreči zastavo police, ker ima interes na polici)

Glavni vrsti življenjskega zavarovanja:

M terminsko zavarovanje (rizično)  - dobi izplačilo samo v primeru, če zavarovanec v tem času umre, na koncu obdobja ne dobi nič. Ponavadi so ta zavarovanja za 1, 5, 10 let, V SLO ga ne poznamo

zavarovanje je lahko obnovljivo  (po koncu se lahko podaljša, dražje) ali neobnovljivo

lahko pa to zavarovanje na koncu konvergiramo oz. podaljšamo za nedoločen čas

za terminsko z. se odločamo takrat, kadar nimamo na voljo veliko denarja

M zavarovanje za celo življenje - zavaruje za celo življenje, po vsaki polici je izplačana zavar. vsota (življ. polica bo izplačana ob smrti). Verjetnost smrti s časom raste, zavarovalec pa vseeno plačuje enako zavar. premijo - sprva pozitivna razlika med vplačano premijo in verjetnostjo smrti, nato pa ta razlika postane negativna in se krije iz rezerv

v vsakem trenutku se lahko opravi odkup zavarovalne police

Razdelitev življ. zavarovanja glede na odplačilo zavar. premij:

a)    plačilo z eno premijo

b)    stalno (kontinuirano) plačevanje premije (mesečno, letno stopničasto)

Zakaj se nekdo odloča za varčevanje v obliki zavarovanja?

¨    prisila v redno varčevanje

¨    zavarovalnica poskrbi, da se zavarovalni denar vlaga (obresti, obrestne mere nižje kot v bankah)

¨    kot davčna olajšava ( pri nas še ne, Slo - 5% davek na storitve)

M Univerzalno življenjsko zavarovanje = življ. zavarovanje s prilagodljivim plačevanjem premij,

Razvilo se je v ZDA. Konec 1970’s je prišlo do velike inflacije in možnosti relativno majhnih rizičnih naložb z visokimi donosi, zato je povpraš. po življ. zavarovanju padlo.

Pri tem zavarovanju lahko zavarovalec izbere višino in pogostost premij, določene so le nekatere zgornje & spodnje meje premij.. Najmanjša je tista, ki še ohrani pokritje pri rizično življ. zavarovanju, Ločeno je voden režijski dodatek.

Obrestovanje gotovinske w = premija - režijski dodatek - premija za rizično z.

 

premija: en del se obrestuje po zagotovljeni obr. meri, en del pa po višji (vezana na višino r, ki velja za državne obveznice)

 

Dve obliki univerzalnega živl. zavarovanja

M Variabilno življ. zavarovanje

podobno zavar. za vse življenje, le da lahko zavarovalec izbira med dvema ali več naložbenimi skladi. Zagotovljene gotovinske w ni, vse zavisi od gibanja sklada, za katerega se odločimo. Je pa določena zavarovalnina v primeru smrti

Poslovna uporaba življ. zavarovanja

¨    s tem zavarovanjem dajemo korist vsem zaposlenim

¨    z življ. zavarovanjem se lahko podjetje zaščiti pred finančnimi težavami

¨    zagotavljanje pomoči pri prenosu lastninske pravice

¨    nagrada zaslužnim zaposlenim

¨    to zavarovanje, ki ga podjetje sklene za vse zaposlene, je večkrat tako, da preneha, če delavec zapusti podjetje

10.ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI

obravnavamo ga lahko kot del premoženjskega zavarovanja, zelo pa je to zavarovanje uporabno pri avtomobilih.

Pri teh zavarovanjih imamo povzročitelja škode, ki je dolžen povrniti škodo, če je zanjo odgovoren

SLO:

a)    krivdna odgovornost = če je kriv

b)    objektivna odgovornost = če ni kriv

Za obstoj odškodninske obveznosti povzročitelja škode mora obstajati vzročna zveza med škodnim dogodkom in posledicami tega dogodka

Zavar. odgovornosti = nekdo, ki drugemu povzročil škodo jo mora povrniti, če ne dokaže, da ni povzročil škode

Vrste odgovornosti:

ý   objektivna odgovornost

= kavzalna odgovornost = odgovornost brez krivde. Ta se zaznava krajši čas kot krivdna odgovornost, nastane pa z uporabo določenih nevarnih naprav (dejavnosti)

Za škodo, ki je nastala v zvezi z nevarno dejavnostjo, se šteje, da je izvirala iz te dejavnosti, razen, če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Imetnik  nevarne stvari bo opravičen, če bo dokazal, da je škoda nastala zaradi višje sile, samooškodovanca ali tretje osebe.

ý   Krivdna odgovornost

povzročitelj je kriv za škodo, če je vedel, oz bi moral vedeti, kaj se bo zgodilo, ali, če je želel, dovolil, da se je škoda zgodila

Glede intenzivnosti teh 4-ih dejavnosti ločimo.

a)    naklep (nameravano povzročena škoda ne more biti predmet zavarovanja pred odgovornostjo)

b)    malomarnost (gre za ravnanje, ki je v nasprotju z ravnanjem povprečnega človeka , huda & lahka malomarnost)

Pri nas mora izpodbijati odgovornost tisti, ki je povzročil nek dogodek

Ločimo:

a)    čista krivdna odgovornost

b)   sistem predpostavljene odgovornosti

Zavarovanje odgovornosti spada v skupino premoženjskih zavarovanj. Zavarovalnica zavaruje premoženje povzročitelja v tem smislu, da je premoženje zavarovano ( mu ni treba plačati za nastanek neke škode)

Oškodovanec lahko zahteva odškodnino neposredno od povzročitelja ali neposredno od zavarovalnice

Na kakšen način se lahko dokazuje, da nekdo ni odgovoren za neko dejanje, kljub temu, da je povzročitelj:

1.    dokazuje prispevek oškodovanca - oškodovančeva lastna malomarnost je vodila k škodi, gre za deljeno odgovornost, če pride do spora, razsodi sodišče

2.    doktrina zadnje jasne priložnosti (nekdo bi lahko izkoristil priložnost, da bi preprečil škodo, a je ni in spet pride do deljene odgovornosti

3.    doktrina o delitvi škode

Dokazovanje prevzema rizika

tožitelj je zavestno prevzel nevarnost, da bo prišlo do neke škode. Na splošno nastopi zavar. takrat, ko je nekdo odgovoren in njegov odškodninski zahtevek poravna zavarovalnica.

socialna inflacija - povečevanje števila odškodninskih zahtevkov

višina odškodninskih zahtevkov za odgovornost

11.DRŽAVNA UREDITEV ZAVAROVALNIC

Delovanje zavarovalnic je močno regulirano in to v vseh državah.

Normativna teorija se ukvarja  z vprašanjem, zakaj regulirati zavarovalnice - zaradi branžnih posebnosti zavarovalnic

Vzroki za regulacijo:

ý   naravni monopol (neko količino (premijo) je na trgu moč doseči ceneje, če na trgu nastopa samo en proizvajalec (ekonomija obsega))

ý   uničujoča konkurenca (regulacija bi povzročila trpljenje celotnega gosp. z ukinitvijo zavarovalnic)

ý   zunanji učinki

Argumenti, na podlagi katerih lahko država predpiše naslednje regulative:

û     obvezno razkrivanje info strankam

û     oblika info

û     nadziranje meje solventnosti oz rezerve zavarovalnic

û     predpiše pravno obliko zavarovalnic

û     država določa oz. daje soglasje k zavarovalnim pogojem (ureditev izdelka)

û     tudi investicije so del zakonodaje

û     cene - določa minimum ceno & dobiček

û     država rešuje problem zavračanja določenih zavarovancev

û     urejanje položaja javnih podjetij

Regulacija proizvoda

Zavarovalne pogoje strogo predpisujejo v Nemčiji, Avstriji, Švici

poenotenje izdelkov

 

prednosti	slabosti
olajšana primerjava med proizvodi	manjša ponudba zatrta je inovativnost zavarovalnice preveč zavarovanja

 

Javno blago - poenotenje naj bi bilo dobro za vse

Kaj naredi zavarovalnica, da bi  omejila problem prosojnosti trga?

û     naredi lahko izdelek, ki je enostaven v tem, da krije le določene rizike

û     neko zavarovanje bi bilo enostavno in kvalitetno, krilo bi vse rizike razen nekaj (omejiti zgornjo zavarovalno vsoto)

û     proizvod ostane zapleten, vendar zavarovalnica močno usposobi prodajalce teh zavarovanj

2 konflikta:

želje kupcev po prilagodljivosti z. posameznikom

prosojnost trga

Regulacija cene

država predpiše minimalno ceno zato, da zavarovalnice ne bi bile nesolventne oz. nebi mogle izpolniti svojih obveznosti

Argumenti za to regulacijo:

û     uničujoča konkurenca

Pozavarovalnice:

so slabo regulirane, vendar delujejo po podobnih načelih kot zavarovalnice Kljub temu so nesolvenstnosti zelo redke , mednarodni posli

Države poleg najnižjih cen predpišejo tudi minimalne rezerve.

Načini reguliranja cen:

û     na podlagi povprečja poslovanja vseh zavarovalnic (povprečni administrativni stroški, s tem so zavarovalnice motivirane  za racionalno poslovanje, saj bodo imele razliko, če bodo boljše od povprečja)

û     na podlagi povprečnega dobička

V državah z močno regulacijo ni segmentacije med zavarovanci.

Diferenciacija rizikov zmanjša potrebno količino premije za pokrivanje potreb servisiranja

Regulacija rezerv

vzrok je zagotavljanje solventnosti

Rezerve so lahko v obliki VP, ki prinašajo donos.

Ker se ta donos spreminja, država predpiše, v katere VP oz. naložbe zavarovalnica sme nalagat in koliko sme maximalno naložiti v neko vrsto naložbe.

Določi tudi kam mora vlagat (v državne obveznice, a ne)

SLO - najmanj 30% v državne obveznice

Država daje prednost VP z visokim donosom

Zakonsko so določene tudi višine  zavarovalnih tehničnih rezervacij & premij

Lahko prede do tega, da zavarovalnice  postavljajo višje rezervacije, viške pa plačajo zavarovalcem po poteku zavarovanja (povezano s transakcijskimi stroški)

Garancijski skladi

pojavljajo se tam, kjer je manjša regulacija (ZDA, VB)

= dogovor vsega zavarovalništva, da  bo plačalo vse ali skoraj vse obveznosti nesolventnih zavarovalnic.

Prednosti:

û     varnost zavarovancev je zagotovljena z manj sredstvi & z nižjimi rezervami posameznih zavarovalnic

û     takšni dogovori silijo zavarovalnice, da jih zanima finančna trdnost drugih zavarovalnic in tako spodbujajo samoregulacijo

û     pri garancijskih skladih dobijo zavarovanci tisto, kar jim gre, tudi, če bi organ, ki skrbi za rezerve odpovedal

Primerne so tihe sanacije, ko več zavarovalnic ali ena sama zavarovalnica prevzame portfelj en same (slabe) zavarovalnice.

Vloga garancijskega sklada naj bi bila v tem, da bi poplačala tej zavarovalnici, ki je prevzela portfelj , izgubo.

Ta sredstva niso visoka, saj vsak portfelj vsebuje znesek, ki ni nikjer evidentiran kot assets

Moralni hazard = povezan je z garancijskimi skladi, zavarovanec & zavarovalec se ne pozanimata o stanju zavarovalnice

û     Tretja oseba je zaščitena pred zavarovalnico, ki nebi hotela plačati obveznosti, ker se zavarovalec ni držal pravil

û     Zavarovalnice so zaščitene pred plačilno nesposobnostjo, pred cenovnimi vojnami, dumpingškimi vojnami, novimi zavarovalnicami

û     Delničarji imajo korist :

njihove naložbe so bolj varne zaradi dobička, ki je garantiran z regulacijo cen

û     država ima interes, da so zavarovanci dobro & varno zavarovani, tako so njeni stroški nižji

12.MEDNARODNO ZAVAROVANJE

Mednarodno razpršitev rizikov dosežemo:

a)    z neposrednim zavarovanjem

b)    s prenosom določenega rizika na pozavarovalnice

Zavarovalnice lahko  obeh primerih delujejo preko sestrskih firm v tujini, ali pa delujejo v domači državi oz. neposredno preko državnih meja

Razlogi za fizično prisotnost zavarovalnic pri zavarovanju:

û     težko je določit velikost rizika

û     veliko poprodajnih dejavnosti

û     spremljanje velikih strank v tujini, ki delujejo mednarodno

Sestrsko podjetje v tujini  - ustanovitev je odvisna od:

a)    vrste posla

b)    strategije zavarovalnice

Velike korporacije raje delajo z veliko mednarodno zavarovalnico, majhna podjetja pa z manjšimi domačimi.

Pravne oblike zavarovalnic, ki delujejo v tujini

û     podružnice

û     sestrsko podjetje

û     deleži v kapitalu pri zavarovalnici v tujini

û     skupno vlaganje

û     pogodbe o sodelovanju oz. kooperaciji

û     posredniki, brokerji

û     brez fizične prisotnosti zavarovalnic 8zavaruje neposredno preko državne meje)

Razlogi za mednarodno poslovanje zavarovalnic.

a)    spremljanje velikih strank v tujini

b)    večja donosnost v tuji državi kot doma

c)    pri velikih rizikih so lahko v posamezni državi premajhne zmogljivosti za pokrivanje teh rizikov

d)    povečan ugled, predstava & oblikovanje imagea

e)    različni predpisi v tujini

f)     olajšanje posredovanja naprej

g)    rast zavarovalnic

h)    premoženje v tujini je lahko v nekem trenutku zaradi ugodnega deviznega tečaja poceni

i)      en zavarovanec želi imeti zavarovanje v tuji valuti

Ovire mednarodnemu zavarovanju:

M naravne - pomenijo, da se nebi oblikoval čisto homogen zavarovalniški prostor

Delitev:

a)    naravne ovire, ki zadevajo kupce (odnos do tveganja, jezik, kultura, religija, dohodek, blagostanje, moč kupcev, fizične ali pravne osebe

b)    naravne ovire, ki zadevajo zavarovalnice  ( pridobivanje znanja glede cen, distribucije stroškov, .primerno osebje, predpisi o davkih, neambiciozno vodstvo...)

c)    naravne ovire iz okolja (priložnosti doma, , težave z deviznim tečajem, različno politično okolje, infrastruktura)

M umetne (državne):

a)    prepovedi (predpisi, ki popolnoma prepovedujejo delovanje)

b)    omejitve

Cilji države:

¨    zaščita domačih potrošnikov zaradi morebitne plačilne nesposobnosti tuje zavarovalnice

¨    država ščiti zavarovance pred nerazumnimi cenami

¨    uničevanje konkurence oz. preprečevanje tuje konkurence

¨    izgradnja domačega zavarovalnega trga, prepoved vstopa tujcem

¨    preprečevanje  odlivanja deviz preko državnih meja

¨    nalaganje sredstev v domači državi

¨    zagotavljanje nacionalne varnosti

[   Ukrep pri ustanavljanju (finančna prisotnost tujcev)

û     ki zmanjšuje vpliv ustanoviteljev, v podjetju , ki ga ustanovijo tujci, so zaposleni domačini

û     ki prepove, da bi se pozavarovalnice zavarovale pri

û     ki povečujejo stroške kapitala

û     država gostiteljica lahko podpiše vstop na trg (del trga9 druge zavarovalnice

û     omejen je del dobička za prenos iz države

[   Ukrepi nefizične prisotnosti:

û     prepoved oglaševanja  tujih zavarovalnic v časopisih

û     prepoved & reševanje sporov na domačem trgu

Učinki mednarodnega zavarovalništva na:

û     potrošnika (izbira, kakovost storitev, višina cen, ponudba novih izdelkov, poravnavanje finančnih obveznosti)

û     države izvoznice kot celote (pretok znanja, nalaganje kapitala, lažje pokrivanje rizikov)

û     mednarodno zavarovanje kot celoto

û     plačilno bilanco (učinki na PB (IM & EX),  življenjsko zavarovanje je pritok, ki traja daljše obdobje, ustanovitev podružnic v tujini = najprej pritok K domov, nato pa odtok)

13.OBLIKOVANJE NOTRANJEGA TRGA (EU) PRI ZAVAROVALNICAH

Vzrok za oblikovanje:

stroški v razdrobljeni Evropi so bili preveliki, med državami so bile prevelike razlike v cenah

Pričakovali so, da se bodo z oblikovanjem notranjega trga cenovne razlike zmanjšale, pa se niso, ker so bile prisotne naravne & državne ovire.

Oblikovanje notranjega trga:

û     do leta 1985 v EU veljal pristop, ki je temeljil na poenotenju zakonodaje v  EU

û     po letu 1985 - Bela knjiga - nov pristop - poenotenje le bistvenih in najbolj pomembne predpise & sprostitev pretoka kapitala. Država, kjer ima neka zavarovalnica sedež  ima popoln nadzor nad to zavarovalnico Vse  temelji na smernicah

û     Smernice:= predpisi, ki predpisujejo, kaj morajo doseči države, lahko delajo le v okviru teh smernic, država sama prilagodi delovanje tem smernicam

3 generacije smernic zavarovanja:

1. generacija : 1973 določbe za splošno zavarovanje

1979 leta za življenjsko z.

2. generacija: 1988  - splošno z. = masovni & veliki riziki

masovne rizike  nadzira država, kjer stoji, velike pa država sedeža

življenjsko zavarovanje določeno l. 1990 - aktivni & pasivni zavarovalec

3. generacija:leta 1992, uvaja popolno svobodo pri obeh vrstah zavarovanj opravljanja dejavnosti. Zavarovalnico nadzira domača država

Druge vrste direktive nadzirajo naložbe, finance & solventnost

Končni  izid oblikovanja notranjega trga:

ena zavarovalnica sme v drugi državi prodajat izdelke, ki v tej tuji državi niso dovoljeni

najbolj regulirane: Nemčija, Italy, Portugal

najmanj: VB, Nizozemska, Belgija

SLO se zgleduje po Nemčiji

Ovire pri oblikovanju (državne & naravne)

Kljub 3. generaciji smernic ni prišlo do nekega pretoka delovanja zavarovalnic ker:

¨    omejevanje s strani predpisov

¨    nekatere države zamujajo z uresničevanjem smernic

¨    trgovinsko pravo, ki se med članicami zelo razlikuje

¨    različne davčne obremenitve zavarovanja (SLO - dodana w = 5%)

¨    različni dobički zavarovalnic& davčne olajšave

¨    dejavnost države na socialnem & zdravstvenem področju

¨    nevladne ovire:

¨    specifični vplivi na cene zavarovanj ( na stroške, režijske stroške, stroške za izplačevanje škod)

¨    vpliv gospodarske razvitosti (višina BDP-ja)

¨    razlike znotraj same države

¨    kulturne razlike

¨    razlike znotraj EU

¨    fizična oddaljenost (stalen kontakt z zavarovalnicami)

¨    omejena prosojnost (da veš, kaj vse je moč kupiti)

¨    samoregulacija ali privatna regulacija

Cilj zavarovalnic, ki delujejo mednarodno:

¨    rast, promet, dobiček

¨    prestiž

¨    razpršitev rizikov

14.STRATEŠKI DEJAVNIKI ZAVAROVALNIC

¨    inovacija izdelkov

zelo inovativne so: Francija, VB

malo inovativne. Nemčija, Grčija, Italy, Belgija

¨    inovacija procesov (kompjuterizacija, zavarovalnice zaostajajo za bankami)

¨    cenovna politika (tekmovanje s ceno)

¨    nabor proizvodov (širina, paleta, ki jih ponuja - specializirane  ali generalizirane)

¨    tržni segment (splošno z. , življenjsko z, ostali segmenti

¨    integracija (naprej, nazaj, krožno)

¨    distribucijski kanali

¨    mednarodno pokrivanje

¨    lastninska struktura oz. pravna oblika (vzajemna, d.d., državne...)

15.BRISANJE MEJ MED RAZLI^NIMI FINAN^NIMI INSTITUCIJAMI

Odnos med bankami & zavarovalnicami:

stična točka je pri življ. zavarovanju. Prodaja življenjskega zavarovanja preko bank narašča in dobiva na pomenu, vendar pa so med državami razlike

Banke so kot distribucijski kanali + še kaj

Podobnosti med bankami & zavarovalnicami:

¨    bavijo se z finančnimi posli

banke (plačilni promet, krediti, promet kapitala)

zavarovalnice (riziki)

¨    porazdelitev rizika

¨    delovanje bank temelji na zakonu velikih števil

veliko št. majhnih strank

malo št. velikih strank

mednarodno bančništvo

¨    novi instrumenti (zamenjave, garancije, dajanje posojil, dejavnost naložbenih hiš)
storitvena dejavnost (svetovanje, reševanje problemov, prilagajanje potrošniku)

¨    velika množica strank

¨    upravljanje z velikimi kapitali

¨    predstava v očeh javnosti

¨    skrb za kasnejše obdobje

¨    obe sta pod državnim nadzorom

Oblike distribucije:

¨    zastopniki, zaposleni v zavarovalnici

¨    zastopniki z redno drugo službo

¨    neodvisni agenti, ki delajo za nekaj zavarovalnic

¨    neodvisni zavarovalni posredniki (brokerji), ki nudijo proizvode velikega št, zavarovalnic

¨    banke

¨    neposredno trženje

¨    pošta

¨    blagovnice

¨    sindikati

¨    država

¨    davčni svetovalci

¨    odvetniki

¨    naložbena podjetja

Vzroki v okolju za sodelovanje med bankami & zavarovalnicami

û     inflacija ( 1979/80 kratkoročne obresti višje kot dolgoročne zaradi znižanja varčevanja - uvedba novih vrst Življ. zavarovanja, premija se je nalagala v obveznice ali delnice o katerih so izbirali vlagatelji, prilagodljivo višina plačil)

û     upočasnitev rasti prebivalstva, večja pričakovana dolžina življenja, zmanjševanje delovne dobe za pokoj - vpliva na redistribucijski sistem, vedno več upokojencev - oblikovanje rentnega & privatnega zavarovanja

sistem 3 stebrov:

redistribucija

zavarovanje, ki ga plačuje delodajalec

û     opuščanje finančnega posredništva ( skupina podjetnikov ustanovi svojo banko = captives = ujete zavarovalnice)

û     internacionalizacija & globalizacija finančnih trgov

û     spremembe v obnašanju potrošnikov (inflacija privede ljudi do večje dejavnosti, bolj so se informirali,, bolj tehtali finančne odločitve..., Finančni supermarket

û     tehnološki napredek (napredek pri trženju finančnih instrumentov)

û     povečanje konkurence

Privlačnost bank za zavarovalnice

û     mreža podružnic (banke imajo razvejano mrežo po celi državi, te lahko zavarovalnica uporabi za trženje svojih proizvodov)

û     veliko št. strank (potencialni odjemalci)

û     redni & pogosti stiki z strankami

û     baze podatkov o strankah

û     manjši mejni stroški

û     dober glas & podoba

û     predstava o urejanju denarnih zadev

û     povezanost bančnega posojila & življ. zavarovanja

banke

û     izkušnje z finančnim upravljavcem naložb (dobre naložbene tehnike za upravljanja tako velikega kapitala)

û     prilagodljiva prodajna moč

û     velika finančna moč

û     predstava o zavarovanju & dolgoročnosti

û     povečanje lojalnosti do kupcev

û     možnost urejanja vseh finančnih zadev

û     možnost pokritja C obsežnih mrež

Ovire brisanja mej

û     državni predpisi ( koncept regulative oddvojitve - oddvojitev preprečuje eni finančni instituciji, da bi opravljala storitve, ki so v domeni druge fin. institucije, prepovedana je distribucija proizvodov preko druge inst., prepovedane so spojitve bank & zavarovalnic, banke smejo ustanovit zavarov. kot sestrsko podjetje, z zavarovanjem se lahko ukvarjajo samo zavarovalnice, tržijo  zavarovalne proizvode pa  lahko vse institucije)

û     dvom v uspešnost sodelovanja

û     združitev privede do izgube nadzora nekoga (managerjev)

û     visoki stroški združitve (podvajanje določenih funkcij)

û     kanibalizacija (zaradi združitve bi ena institucija morala žrtvovati en proizvod, ki ga je prej uspešno prodajala, pride do substitucije - večja kot je , večja je kanibalizacija

û     banke & zavarovalnice so druga drugi stranke (izguba strank)

û     kulturne razlike med bankami & zavarovalnicami, pristop & način prodaje

û     različno nagrajevanje

16.TRŽENJE ZAVAROVALNIH PROIZVODOV

3 obdobja:

1. obdobje usmerjanja v proizvodnjo (masovna proizvodnja - zapleti pri prodaji)

2. obdobje usmerjanja k prodaji (forsiranje prodaje, poudarjanje tistega, kar ima, ne glede na potrebe)

3. obdobje usmerjanja k strankam ( kar želi kupec, kupec je na prvem mestu, proizvodi pa na koncu verige)

Elementi tržnega spleta = 4P’s + 3 (people, process, physical avdience)

Faza: 70-ta leta - POENOTENJE - zavarovalnice ne segmentirajo strank, zastopniki so glavna prodajna pot, ni diferenciacije

Faza : 80-ta leta _ POLARIZACIJA - glede cene & izdelkov, kakovostni izdelki, & dragi, nižje cene za slabše stranke, alternativne prodajne poti

Faza : dabes - DIFERENCIACIJA - individualna obravnava strank

Trenutek resnice = loči storitev od proizvoda

 

KAZALO

1. UVOD.....................................................................................................................................................................

2. TEORIJE PO BONCLJU....................................................................................................................................

3. NEZMOŽNOST ZAVAROVANJA, IDEALNE MOŽNOSTI ZAVAROVANJA......................................

4. PREOBRAZBA ZAVAROVALNIC V ZAVAROVALNA PODJETJA, MODELI..................................

5. VREDNOSTNE PREMIJE & REZERVE..........................................................................................................

6. RAZVOJ ZAVAROVANJA..............................................................................................................................

7. VRSTE ZAVAROVANJA..................................................................................................................................

8. POZAVAROVANJE.........................................................................................................................................

9. ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE....................................................................................................................

10. ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI.........................................................................................................

10.1 Vrste odgovornosti:.............................................................................................................................

10.2 Dokazovanje prevzema rizika......................................................................................................

11. DRŽAVNA UREDITEV ZAVAROVALNIC...............................................................................................

11.1 Vzroki za regulacijo:..........................................................................................................................

11.2 Regulacija proizvoda.........................................................................................................................

11.3 Regulacija cene.......................................................................................................................................

11.4 Regulacija rezerv..................................................................................................................................

11.5 Garancijski skladi................................................................................................................................

12. MEDNARODNO ZAVAROVANJE.............................................................................................................

12.1 Pravne oblike zavarovalnic, ki delujejo v tujini.............................................................

12.2 Ovire mednarodnemu zavarovanju:.........................................................................................

12.3 Učinki mednarodnega zavarovalništva na:......................................................................

13. OBLIKOVANJE NOTRANJEGA TRGA (EU) PRI ZAVAROVALNICAH..........................................

13.1 Oblikovanje notranjega trga:.....................................................................................................

13.2 3 generacije smernic zavarovanja:...........................................................................................

14. STRATEŠKI DEJAVNIKI ZAVAROVALNIC...........................................................................................

15. BRISANJE MEJ MED RAZLI^NIMI FINAN^NIMI INSTITUCIJAMI.................................................

15.1 Odnos med bankami & zavarovalnicami:.............................................................................

15.2 Podobnosti med bankami & zavarovalnicami:.................................................................

15.3 Oblike distribucije:................................................................................................................................

15.4 Vzroki v okolju za sodelovanje med bankami & zavarovalnicami....................

15.5 Privlačnost bank za zavarovalnice.......................................................................................

15.6 Privlačnost zavarovalnic za banake....................................................................................

15.7 Ovire brisanja mej.................................................................................................................................

16. TRŽENJE ZAVAROVALNIH PROIZVODOV.........................................................................................

16.1 3 obdobja:....................................................................................................................................................