A. PODJETJE, PODJETNIK, PODJETNIŠTVO
Podjetje je gospodarska tvorba, je neka enota, ki je samostojna v pravnem, ekonomskem, operativnem, externem & internem pogledu, glede razvoja, odloèanja o delu & organiziranju, razdeljevanju dohodka, v pogledu ciljev, v pogledu zagotavljanja svojega obstoja.
Koncept racionalnosti: doseèi kar najveèji rezultat z doloèenimi vlaganji
Skupne znaèilnosti podjetij:
· opravljajo neke gospodarske naloge
· vsako podjetje je enota zase v pravnem, ekonomskem, operativnem, internem in externem pogledu glede razvoja, ciljev..
· vsako podjetje ima vrsto ciljev, a izstopa tisti, ki je v osnovi opredeljen kot kot maximiziranje razmerja med vrednostjo rezultata in vrednostjo vlaganj v poslovanje.
· vedenje vsakega podjetja je usmerjeno k doseganju svojega cilja
· podjetje nosi riziko za uspešnost svojega poslovanja
Podjetje lahko posluje z dobièkom, zato pa mora prevzemati tveganja izgube- biti mora samostojno z vidika upravljanja in poslovodenja. Prisiljeno se je stalno prilagajat spremembam v okolju.
Vsako podjetje je oblika exploatacije, ki ga poleg produktivne kombinacije proizvodnih dejavnikovtvorita še naèeli rentabilnosti in finanènega ravnotežja.
Naèelo rentabilnosti govori o potrebi max. profitne stopnje
Naèelo finanènega ravnotežja pa opozarja na vzdrževanje likvidnosti podjetja v vsakem trenutku.
Podjetništvo je nekaj aktivnega:
· uveljavljanje neèesa novega v družbi (iznajdba, novost, ki ga podjetje skuša komercializirati in poskrbeti, da v družbi postane stvar široke porabe),
· ugotavljanje novih poslovnih priložnosti, za njihovo kreiranje in izkorišèanje, kar pomeni tudi ustvarjanje porabnikov in s tem trgov.
Podjetništvo je najustvarjalnejša poslovna funkcija, ki je v osnovi nosilec nastajanja tehnoloških sprememb v poslovanju in družbeni porabi pa tudi ustvarjanju novih trgov. Ima tesno zvezo z R&R in funkcijo trženja.
Porabnik ne kupuje izdelkov ampak le korist.
Podjetnik je nosilec vseh teh dejavnosti kot posameznik ali kot skupina ljudi. družbena vloga je.
· iskati in vrednotiti tržne priložnosti
· odpravljati pomankljivosti na trgu
· oblikovati motivacijske in Info. sistema v podjetju
· prevzemanje poslovnega tveganja
· opravljanje svoje funkcije z ustanavljanjem, osnovnim uravnavanjem & ukinjanjem podjetja
· financiranje nekega posla, da prevzema tveganje in odloèa o kombiniranju proizvodih dejavnikov za izvedbo posla
Poslovodenje je temeljna funkcija poslovodje. Lahko je tudi funkcija podjetnika, ni pa to nujno.
Organizacija podjetja - veè definicij:
· je proces organiziranja opravil
· je družbena institucija
· je sestav razmerij med ljudmi
· je sestav razmerij med ljudmi, èlani združbe, ki zagotavlja obstoj, družbenoekonomske & druge znaèilnsoti podjetja ter smotrno uresnièevanje cilja podjetja
Statièen pogled = organizacijska struktura (formalna & neformalna) in v njej opredeljene organizacijske vloge.
Dinamièni pogled = organizacijski proces (formalen & neformalen)
Management:
3 temeljne organizacijske funkcije v podjetju:
] upravljanje
¯ vodenje
¯ izvajanje
Upravljalno f. opravlja podjetnik-lastnik
Poslovodenje opravlja manager
Loèimo: podjetniški & operativni management
Management proces= formalni org. proces, ki se razvija v doloèanju ciljev združbe, politike & v procesu izvajanja nalog društva s pomoèjo drugih ljudi ob uporabi naèrtovanja, uresnièevanja & kontroliranja, s èim zastopa, varuje & razvija interese nosilcev funkcije upravljanja.
Naèrtovanje kot del organizacijskega procesa:
* vnaprejšnje razmišljanje vsega dela & zaželjenih rezultatov ter tudi zagotavljanja, da se bo ves proces izvedel v skladu z zamišljenim
* proces, v katerem se na temelju predvidevanja okolja zavestno doloèamo prihodnje delovanje & doseganje cilja združbe.
Razliènost pogeldov na politiko podjetja:
= usmerjanje èloveške dejavnosti v neki smeri zaradi ustvarjanja nekih ciljev
by Bleicher : opredeljeno poslanstvo podjetja, splošni cilji & temeljne usmeritve
by Ulrich : usmeritve & zasnova podjetja ter zasnova celotnega poslovodenja
by Kralj : poslanstvo, splošni cilji & temeljne usmeritve, zamisli & ustvarjalno usmerjanje v doseganju ciljev
by Thompson: usmeritve za odloèanje & prijemi, ki podpirajo napore, usmerjene na dosego ciljev
by Hatten&Hatten: sredstva uresnièevanja strategije podjetja
Razlièni pogledi na odnos politika-planiranje v podjetju:
* kontinentalno evropska šola (planiranje je višja stopnja konkretizirane & kvantificirane & terminizirane poslovne politike. Politika psotavlja cilje & smer prihodnjega razvoja organizacije, polotika je izhodišèe za planiranja)
* anglo-ameriška klasièna management šola (poslovna politika so splošne navedbe, ki vodijo do razmišljanja podrejenih pri odloèanju, planiranje konkretizira posl. politiko za doloèeno prihodnje obdobje)
* realistièna šola (poslov. politika in planiranje sta dve samostojni znanstveni disciplini, imata pa množico skupnih toèk.
dvojno razmerje med poslovno politiko & planiranjem:
· planiranje obsega oblikovanje p. politike & planiranje dela ter razvoja organizacije
· planiranje dela & razvoja organizaceije pa je tudi sredstvo uveljavljanja doloèene p. politike podjetja
Aktulana vprašanja strateškega managementa:
1. faza: raèunovodsko planiranje (upravljanje & poslovodenje na temelju predraèunov (50-ta leta))
2. faza: dolgoroèno planiranje (upravljanje in vodenje na temelju predvidevanja, naslonjenih metod, extrapolacije - 60ta leta)
3. faza: strateško planiranje (kvalitativne prvine, koncepti, faze uresnièevanja strategij & njihova kontrola - konec 70tih let)
4. faza: strateško upravljanje & poslovodenje (upravljanje & poslovodenje na osnovi strateških razmišljanj
5. faza: management sprememb ali ustvarjalni mamagement ( oddaljevanje od pretežnega prognoziranja in približevanja k ustvarjalnemu izbiranju smeri razvoja9
Bistvo strateškega managementa
· strateško planiranje v podjetju kot opredeljevanje prednostnih in odloèilnih smeri razvoja podjetja
· sodobni pristop k strat. planiranju, ki upošteva aktualne potrebe
· ukljuèuje še vprašanje uresnièevanja vseh faz org. procesa
Model konstrukcijske šole
* zgrajen na preprièanju, da je mogoèe razviti strategijo na temelju nekega koncepcijskega procesa ob uporabi nekaj osnovnih idej
* oblikovanje strategije naj bi bil kontroliran miselni proces
* direktor je glavni strateg, odgovoren za ta proces
* model je eniostaven in neformalen
* strategije naj bi bile edinstvene
* celotne strategije mora nastati iz procesa ustvarjalnega oblikovanja
* strategije naj bi bile explicitne in artikulirane
Model šole porajajoèe strategije:
· razlika med nameravano strategijo & realizirano
· obstaja še porajajoèa se strategija = vzorec, ki konvergira v èasu v nekaj konsistentnega
· razvijanje strategije je komplexen, interaktiven, evolucijski proces stalnega uèenja
· vse stvarne strategije so mešanica neèesa nameravanega in neèes porajajoèega se
strategija je plod obrtniškega dela
Planski horizont & planska obdobja:
|
Vrste planiranja |
||||
|
dolgoroèno |
dolgoroèno +++++++++++ |
plansko ++++++++++++ |
obdobje ++++++++++++ |
|
|
+ |
||||
|
srednjeroèno |
srednjeroèno ************ |
pl. obdobje ************** |
+ + |
|
|
* |
+ |
|||
|
kratkoroèno |
kratk. pl. obd. ------------------ |
* * |
+ + |
|
|
fixne kapacitete |
doba odplaèila naložbe |
ekonomska življ. doba |
èas |
|
Faze organizacijskega procesa:
1. faza planiranja
2. faza uveljavljanja
3. faza kontroliranja
OKOLJE PODJETJA
|
podokolja: |
|
· naravno |
|
· gospodarsko |
|
· tehnièno-tehnološko |
|
· politièno-pravno |
|
· kulturno |
|
û trg finanènih sredstev |
|
û pravni sistem |
|
û politièni sistem |
medsebojni vplivi:
· vplivi okolja na podjetje (objektivno dani, podjetje nanje ne more vplivati)
· samostojni vplivi podjetja na okolje (obvladljivi, na pol obvladljivie spremenljivke)
Notranja podroèja podjetja:
temeljne sestavine podjetja:
û delovna sila
û delovna sredstva
û predmeti dela
|
spremenljivke pri nabavi |
s. v proizvodnji |
|
û vrste & kakovost temelnjih sestavin delovnega procesa û kolièine nabavljenih temeljnih sestavin & roki nabav û nabavne cene t. sestavin û druge spremenljivke |
û tehniène specifikacije q-jev û proizvedene kolièine û kakovost proizv. procesov û urejenost, lokavijs obratov û èasovni plani proizvodnje û drugo |
|
s. v prodaji |
s. pri financiranju |
|
û splošna specifikacija proizvodov û kolièine prodanih q û PC û Prodajne poti û EPP û drugo by marketing |
û razpoložljiva finanèna sredstva û naèini pridobivanja fin. sredstev û naèini porabe û naèini vraèanja |
B. DINAMIKA GOSPODARJENJA V PODJETJU
Skica 7 : model dinamike gosp. rasti
Dejavniki dinamike panoge:
û funkcija povpraš. & f. dinamike
û vloga potreb
û vloga tehnološkega napredka
û dinamika nadomešèanja
û krivulja uèenja
û demonstracijski uèinek
Schultzeva f. povpraševanja:
x1 = f(y1, y2, y3, ...yn, ND, t)6
x1 = povpraš. po proizvodu, izraženo s kolièino
y1 = cena proizvoda podjetja
y2, ...yn = cene drugih proizvodov
ND = narodni dohodek
t = èasovni faktor
Dejavniki, ki vplivajo na dolgor. f. povpraš.:
û spremembe razsežnosti subjektov povpraš.
û spremembe kupne moèi subjektov povpraš.
û dohodkovna elastiènost povpraš.
û izboljšave tehniè, možnosti za porabo proizvodov
Tehnièni napredek vpliva na:
û pojavljanje novih izdelkov, ki izpodrivajo stare podobne slabše proizvode
û pojavljanje novih proizvodov, ki poveèujejo uporabo obstojeèih & proizvodnjo nadaljnih komplementarnih q
û pojavljanje novih izdelkov, ki ne vplivajo na povpraš. po obstojeèih q
Tipièna S-krivulja procesa nadomešèanja izdelka v porabi
1. faza: rast povpraš. & izpodrivanje starih je poèasno
2. faza.: zlata sredina prihaja na naše izdelke
3. faza: veèina uporabnikov, še nekaj možnosti substitucije
Krivulja uèenja
Dinamika tehnološkega razvoja:
Tehnologija = vsaka praktièna vešèina, ki uporablja znanstvena dognanja
Invencija (iznajdba) = vnaprej zamišljena nova priprava, orodje, metoda ali mehanizem
Inovacija (novost) = uporaba ali uvedba nove ideje ali iznajdbe
Tehnološka sprememba je sprememba sistematiène aplikacije organiziranega znanja na praktièno dejavnost. temelji na iznajdbah, ne pa nujno na navih znanstvenih odkritjiih
Proces nastajanja novih znanstvenih odkritij- veè faz (skica 10):
1. znanstveno raziskovanje
2. raziskovalno razvijanje
3. aplikativno raziskovanje
4. komercializacija
Kaj doloèa dinamiko tehnoloških sprememb
Dinamika tehnoloških sprememb:
û Ontološko gledanje: iznajdba & inovacija sta vidni manifestaciji procesa, ki generira sam sebe ali pa institucije, ki ima svojo lastno dinamiko. Po tej tezi je razvoj znanosti & tehnologije v glavnem odgovor na znanstvene & tehnološke priložnosti in izzive. To tezo zastopajo številni fiziki, do predkratkim je bila to tudi teza ekonomistov.
û Teleološko gledanje: Iznajdba & še posebej inovacija je neosebni družbeni proces, ki ga doloèajo družbene potrebe (èe Watt nebi iznašel parnega stroja, bi ga kmalu iznašel kdo drug, èas pare je prišel)
Utterbackova & Abernathyjeva teorija življ. cikla izdelka & proizvodnega procesa:
1. faza: neusklajena (malo povpraš., ne dovoljuje še razvijanja specializirane opreme)
2. faza: faza segmentiranja (veè povdarka na zunanjem diferenciranju izdelkov, uvedba novosti v metode proizvodnje)
3. faza: sistemska faza (manj inovacij, minimizacija stroškov pomemben cilj, stagnantno ali padajoèe povpraš., standardizacija proizv. sistemov & izdelkov)
Skica 11. model dinamike inovacij izdelka & proizv. procesa
Bistvo morfološke razlage:
Zaèetnik je bil Zwicky. Tehnologija je metoda reševanja nekega problema, ki zahteva konstrukcijo povsem doloèene tehniène celote s èisto doloèenimi funkcionalnimi lastnostmi. moè dobiti na razliène naèine s kombinacijami razliènih znanih ali nezanih tehnoloških priprav, prijemov - parametrov. Ti so v razliènih stanjih glede na svojo stopnjo razvitosti.
Morfološki prostor je prostorski koordin. sistem, na oseh so parametri in njihova stanja. Sestavljen je iz skupka nezveznih toèk ali koordinat, od katerih vsaka ustreza posebni kombinaciji parametrov in njihovih stanj. Ima toliko dimenzij, kot je parametrov.
Parameter v morfološki analizi je znana in neznana tehnološka priprava, prijem, sklop.
Stanje parametra je razvojna faza
Morfološka razdalja med dvema toèkama v prostoru je enaka številu parametrov, po katerih se razlikujeta dve konfiguraciji
Morfološka sosešèina je manjši skupek toèk, od katerih je vsaka morfološko blizu drugi.
Morfološka analiza nam kaže samo verjetne smeri tehnol. sprememb na posameznih obmoèjih, ne pove pa nam, kdaj bo do teh sprememb prišlo.
Verjetnost iznajdbe na tehnol. podroèju v èasovni enoti je padajoèa funkcija morf. razdalje od stvarnosti
C. OSNOVE TEORIJE RASTI & RAZVOJA PODJETJA
Rast = kvantitativno veèanje obsega podjetja
Razvoj = kvalitativno izbojlšanje poslovnega podjetja
Hipoteze o rasti & razvoju podjetij:
û neoklasièna
û sluèajnostna (stohastièna ali probabilistièna)
û managerska
û Pernosove
û Worchesterja
û Todorovièa
û Neoklasièna : cilj je maximizacija dobièka rentabilnosti, edina eomejitev za rast je produkcijska f., popolna konkurenca-max dobièek, priobsegu proizvodnje, kjer je MC=PC; nepopolna konkurenca- optimalna velikost podjetja v preseèišèu krivulj MC in mejni dobièek
û Sluèajnostna: rast odvisna od rentabilnosti & drugih dejavnikov, ki so odvisni od kakovosti upravljalno-poslovodnega aparata, širine poslovnega programa, razpoložljivosti doloèene temeljne sestavine, splošnih pogojev gospodarjenja. Zaèetna velikost ni pomembna za verjetnost nadaljne rasti. Dejanske stopnje rasti posameznih podjetij so rezultat sluèajnosti
û Managerska: smoter podjetja je rast, cilj je maximizacija rasti ob neki zadovoljivi rentabilnosti; rast omogoèa ohranjanje položaja na trgu, veèja varnost, stabilnost, poslovni ugled, oligopolna struktura, loèeni f. upravljanja in f. poslovodenja
û Pernosove hipoteza: zunanji & notranji dejavniki rasti, vplivajo zaradi principa nedeljivosti prod. faktorjev in njihove heterogene možnosti uporabe
û Worchesterjeva: 4 determinante rasti podjetja =obseg podjetja, znaèaj panoge, naèin upravljanja & poslovodenja, organizacija podjetja
û Todoroviè: 3 faktorji kot determinante rasti (obstoj tržnih priložnosti, razpoložljivost temeljnih sestavin, upravljalne sposobnosti)
Empiriène raziskave o dejavnikih rasti & razvoja podjetja:
Standforska raziskava:
û ugotovitve veljajo za ameriško predelovalno industrijo
û visoka korelac. povezava med rastjo podjetja in rastjo panoge
û usmeritev na diverzifikacijo v visoka tehnièna podroèja (hitreje rasla)
û sistematièno iskanje & razvijanje poslovnih priložnotsi
û hitro rastoèa podjetja so prikljuèila neko enoto, podjetje v težavah-poslovanje na novih podroèjih
û pogumno & energièno vodstvo
û sreèa
û hitro rastoèa podjetja dokazala svoje konkurenène sposobnosti
Brooklinška raziskava o rasti najpomembnejših korporacij v ZDA:
û drastiène spremembe v p.p & proizvodnih metodah uspešne
û uspešna anticipacija na spremembe v okolju in prilagajanje
û panoga je le redko dejavnik rasti
û organizirano ugotavljanje poslov. priložnosti
Rumeltova raziskava: 500 najveèjih ameriških korporacij
strategije, ki vplivajo na uspešnost:
û enorodne dejavnosti
û poovezanih dejavnotsi
û nepovezanih dejavnosti
û razvijanja prevladujoèih dejavnosti
Rumeltove ugotovitve:
û rast podjetja odvisna od širine sortimenta
û obstaja negativna korelacijska povezava med širino poslov. programa in donosnostjo
û stopnje rasti realizacije in stopnje donosnosti so v pozitivni korelacijski povezavi
û konglomeratna diverzifikacija daje najvišje stopnje rasti, povpreèno rentabilnost & slaba stabilnost rasti
û vertikalna integracija - & èista diverzifikacija- najslabša uspešnost
û organizacijska struktura se mora prilagajati izbrani strategiji podjetja
Raziskava PIMS: (profit impact of marketing strategies):
û velika mednarodna raziskava v bostonu, 600 ameriških & evropskih podjetij, veè kot 2000 sPE
û namen: kako tržne zakonitisti doloèajo uspešnost delovanja sPE
û ugotovitve:
û tržni zakoni doloèajo 80% opazovane variance poslovnih rezultatov razliènih strat. poslov. dejavnosti
û relativni tržni delež SPP pojasnjuje sam 20% razlike v stopnji donosnosti razliènih SPP-jev
û Stopnja kapitalne intenzivnostije poleg relativnega tržnega deleža druga najpomembnejša doloèljivka uspešnosti strategije
8 dejavnikov donosnosti & cash-flowa:
û intenzivnost investiranja
û produktivnost
û tržni položaj
û rast obdelovanega trga
û kakovost izdelka
û inovacije/diferenciacije proizvoda
û vertikalna integracija
û kakovost poslovodnega teama
Modeli sprememb v rasti & razvoju podjetij
Chandlerjev model:
4 faze rasti & razvoja podjetja:
1. faza zaèetne rasti 6 akumulacije virov
2. faza racionalizacije uporabe virov
3. faza expanzije na nova proizvodna & tržna podroèja
4. faza oblikovanja nove organizac. strukture za nadaljno uèinkovito uporabo virov
Scottov model
3 faze rasti:
1. faza. majhno podjetje s specializirano dejavnostjo & neformalizirana org. struktura
2. faza: srednje podjetje, širše diverzificirana dejavnost, funkcionalna org. struktura
3. faza: veliko diverzificirano podjetje s proizvodno oddleèno org. strukturo
Salterjev model
4 faze razvoja podjetja: bistvo: spremembam v razvojni strategiji je potrebno prilagajati organizacijsko strukturo gosp. organizacije.
Model razvoja Penrosove:
teza, da je upravljalno-poslovodstveno osebje v razliènih fazah rasti & razvoja gosp. organizacije neenakomerno angažirano s lposameznimi problemi poslovanja & razvoja
Churchil-Lewis model:
û borba za obstoj
û preživetje
û uspeh
û dezangažiranje
û rast
û polet
û zrelost resursov
Lippit-Schmidtov model: 3 razvojne faze & 6 kriznih situacij
|
û Rojstvo |
1. Ustanoviti Novo Podjetje 2. Preživeti kot vitalni sistem |
|
û Mladost |
3. zagotoviti stabilnost 4. pridobiti sloves & ponos |
|
û Zrelost |
5. ustvariti enostnost & prilagodljivost 6. prispevati družbi |
II. SISTEM PREDVIDEVANJA & PLANIRANJA V PODJETJU
A. PREDVIDEVANJE V PODJETJU
Predvidevanje je ocenjevanje možnih razvojev zunanjih, neobvladljivih spremenljivk za podjetje v prihodnosti brez kakršnih možnih sprememb, ki jih lahko podjetje v prihodnosti povzroèi v svojem okolju
Veèstopenjski model predvidevanja v podjetju: stopnje
1. predvidevanje splošnih razmer gospodarjenja
2. predvidevanje potencialnega povpraš. po porizvodih panoge podjetja
3. “ deleža podjetja na trgih njegove panoge
4. “ deleža glavnih skupin proizvodov v predvidenem deležu podjetja
Skica 14: vrste predvidevanja v podjetju
Doloèljivke dinamike povpraševanja po proizvodih panoge:
· prebivalstva, rast, spolna &starostna struktura, geografska struktura
· ND na prebivalca
· razpoložljivi osebni dohodki
· razpoložljiva kupna moè
· stopnja obremenitve potrošnikovega OD s posojili
· obseg & starostna struktura skupin že obstojeèih dobrin v uporabi
· obseg nadomestitvenega povpraš.
· obseg investicijske porabe
· uèinke politike razširjene reprodukcije na obseg inv. porabe
· obseg salda med EX & IM proizvodov panoge
· zbir nakupnih namer odjemalcev
· starostno strukturo zmogljivosti v panogi
· stopnjo zastarevanja zmogljivosti v panogi
· stopnjo tehnološkega razvoja
· odnose v INput-Output tabeli
· razpoložljivost in cene novih osnovnih sredstev
Scenarij je hipotetièno zaporedje dogodkov, ki je zgrajeno z namenom,da dobimo v središèe pozornosti vzroèno poslediène procese in toèke odloèanja
5 faz izdelave scenarija:
1. opredelitev teme
2. izbira kljuènih dejavnikov
3. predvidevanje razvoja kljuènih dejavnikov
4. predhodni model povezav
5. generiranje scenarijev
Model okolja:
|
izbira dejavnikov |
è |
predvidevanje dejavnikov |
è |
predhodni model povezav |
è |
generiranje scenarijev |
è |
Razvijanje scenarija:
a) by model okolja
· opredelimo temo scenarija
· identificiramo pomembne dogodke & spremenljivke
· napravimo predhodna predvidevanja za vsak dogodek
· izberemo najbolj kvalificirane nosilce informacij za opis povezav med dogodki
· zberemo info od nosilcev o povezavah med dogodki
· obdelamo info o povezavah
· generiramo alternativna predvidevanja
· ponovno procesiramo v modelu vsa dana predvidevanja
b) by
·analiza naloge
·analyza vplivov
·projekcije
·grupiranje alternativ
·razlaga scenarija
·analiza posledic
·analiza moteèih dogodkov
·prenos scenarija
Mrežna matrika
0: niè vpliva
1: slab vpliv
2: moèan vpliv
Analiza medsebojnega vpliva in povezav zunanjih dejavnikov na uspešnost rešitve razvojenga problema na osnovi rangiranja njihovega vpliva. Aktivne vplive dejavnikov beležimo na eni, pasivne pa na drugi strani matrike.
Metode predvidevanja splošnih možnnosti gospodarjenja:
· metoda družbenih raèunov *proizvodna, dohodkovna, izdatkovna)
· delovno produktivnostni model ( DP= DS*DU*Pr : DP=Št. zaposlenih v NG, DS=povpreè. št. delov. ur na leto na zaposlenega, Pr= produktivnost dela v delov. urah)
· Harrodov model za predvidevanje stopenj rasti DP (r=a/k, r=stopnja rasti DP, a=stopnja akumulacije v dP, k=kapitalni koeficient)
· Kaleckijev model predvidevanja stopnje rasti (DDP/DP= (1/m)+ (I/DP) +n -a: m=mejni kapital. koef., I=bruto investicije, n=%poveèanja DP zaradi delovanja neinvest. dejavnikov, a= %poveèanja DP by zastarevanja osnovnih sredstev
· empirièno ugotovljene proizvodne f. za NG
· ekonometrièni modeli gospodarstva
· predvidevanje rasti DP na osnovi povpreène stopnje rasti DP v preteklosti. metode trenda ter modeli enostavne & multiple regresije
Metode predvidevanja realizacije panoge:
· metoda % DP
· enostavni in multipli model regresije
· input/output tabele
· metoda trenda in metoda analogije
· za nove panoge: tržne raziskave, analogija, krivulje rasti
2 pogoja za regresijo pri panožnem predvidevanju
· moèna korelacijska povezava med gibanjem DP in realizacijo panoge
· konstantno razmerje med doloèenim DP agregatom in doloèenim agregatom v panogi
Slabosti input-output tabele:
predvidevanje po tej metodi je slabo, èe pride v dinamiki do velikih sprememb tehniènih koef. Do teh sprememb pa pride zaradi sprememb v tehnologiji, strukturi proizvodnje po posameznih sektorjih, opredeljevanju posameznih sektorjev, obsegu proizvodnje v panogi
Predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za uporabo input-output tabele:
· ni sprememb v tehnologiji
· ni sprememb v strukturi proizvodnje po sektorjih
· ni sprememb v opredeljevanju posameznih sektorjev
· ni sprememb v obsegu proizvodnje
2 razlièici metode analogije pri predbidevanju ralizacije panoge
· by mednarodne primerjave
· by zgodovinske primerjave
Gompertzova krivulja
Pearl Reedova logistièna krivulja
Metode predvidevanja možne realizacije podjetja:
· subjektivno ocenjevanje poslovodstva
· sestavljene ocene na osnovi mnenj prodajnega osebja
· anketiranje nakupnih namer odjemalcev (poznati je treba odjemalce, +: hitro dobimo oceno možne prodaje, razmišljanje odjemalcev, -: nezanesljivost odjemalcev
· analiza èasovnih vrst (+: objektivna, -: zajema le kvalitativne faktorje, predpostavka o ponavljanju pretekliosti, nerazumljivo)
· regresijska analiza (+: objektivna, veè spremenljivk hkrati, -: omejena uporaba, ponavljanje preteklosti)
· raèunalniki & ekonometrièni modeli
· metoda analogije
· poskupsna prodaja
· krivulje rasti
· druge
Slabosti metode na osnovi mnenj prodajnega osebja:
· prodajalci so slabi ocenjevalci prihodnje prodaje (preveliki pesimisti/optimisti)
· namerno podcenjujejo povpraševanje, da bi lažje dosegli normo
· se ne zavedajo sprememb v splošnih gosp. pogojih
· tej nalogi ne posveèajo dovolj èasa in resnosti
· metoda jemlje dosti èasa prodajnemu osebju
· subjektivna metoda
Faze procesa tehnološkega predvidevanja:
Glavne metode tehnološkega predvidevanja:
· explorativne projekcije
· morfološka analiza
· analogija
· delfi tehnika
· intuitivna tehnika
PROCES STRATEŠKEGA MANAGEMENTA
Strateški management je oblikovanje & uresnièevanje planov ter izvajanj dejavnosti, ki se nanašajo na zadeve
Strateški model Hughlija & Wheelena
Motivacija Oblikovanje strategij Uresnièevanje strategij Spremljanje
kontroliranje
zunanje okolje poslanstvo
ciljno okolje cilji
strategije
politike
Notranje okolje programi
budgeti
postopki
poslovanje
Zasnova strateškega managementa:
|
Planske predpostavke |
Proces strateškega planiranja |
Uresnièevanje & kontrola |
|||
|
družbeno ekonomsko okolje |
SWOT analiza |
Oblikovanje planskih ciljev |
Razvijanje strtategij |
Ocenjevanje strategij |
Taktièno planiranje |
|
analiza poslovanja |
prednosti & slabosti |
& |
osnovnih |
& |
programiranje |
|
predvidevanje |
možnosti |
ugotavljanje planskih vrzeli |
poslovnih |
izbiranje |
predraèunavanje |
|
vizija & poslanstvo |
nevarnosti |
funkcionalnih |
uresnièevanje & kontrola |
||
Vizija & poslanstvo
Vizija na zunaj identificira podjetje od drugih. Potrebna je za motiviranje zaposlenih.
Je zaznava okolja, ki ga hoèe posameznik ali organizacija ustvariti na dolgi rok in pogojev, od katerih je ta uresnièitev odvisna.
Je koncept nove zaželjene prihodnosti, ki jo je moè sporoèati povsod po organizaciji in zunaj nje.
Potreba po viziji:
· iz potrebe po nadzorovanem razvoju organizacije
· iz potrebe po ustvarjalni strategijah
· iz potrebe po preobrtu v organizaciji
· iz potrebe po spremembi kulture v organizaciji
3 glavni gradniki oblikovanja vizije;
· podjetniška percepcija
· ustvarjalnost
· vodenje
Poslanstvo je dokaj stalna navedba namena, ki jih izoblikuje primarno psolovodstvo in ki se nanašajo predvsem na naslednja vprašanja:
· kaj je naše poslovno podroèje
· sporoèanje osnovnega smisla obstoja organmizacije z navajanjem namena podjetja
· zagotavljanje okvira, ki uravnava odnose med podjetjem in njegovimi udeleženci
· navajanje osnovnih smotrov podjetja glede rasti 7 donosnosti
· navajanje sedanjega in prihodnjega poslovnega programa podjetja, trga, geografske usmerjenosti...
· opredelitev strateŠkih psolovnih enot
· filozofija podjetja ( sistem vrednot, preprièanj in navad) = kultura organizacije
Družbeno ekonomsko okolje:
politièno/pravno, kulturno, tehnološko, naravno, gospodarsko
Podokolja:
|
Gospodarsko |
Tehnološko |
Politièno-pravno |
Naravno |
Kulturno |
|
· rast BDP · rast kritiènih panog · rast glavnih tujih trgov · dinamika osebne porabe · ... |
· prièakovane novosti · kritièni tehnološki prodori · èasovni mejniki |
· kljuène nove zakosnke rešitve · odnos do zašèit domaèega kmetijstva · moè zelenih & posledice |
· glavni problemi z energetsko oskrbo · ekološke oemjitve · lokacijske možnosti |
· vrednote · glavne spremembe v navadah · prevlasujoèa ideologija |
pet skupin doloèljivk privlaènosti panoge
|
Potencialni kandidat za vstop (nevarnost novih vstopov) |
||||
|
ê |
||||
|
dobavitelji (pogajalska moè) |
è |
Konkurenti v panogi (rivalstvo) |
ç |
Kupci (pogajalska moè) |
|
é |
||||
|
Substituti (nevarnost vstopa) |
Dejavniki privlaènosti panoge: ovire za vstop
· ekonomija obsega
· diferenciacija proizvodov
· blag. znamke
· stroški by spremembe dobaviteljev
· pristop k prodajnim kanalom
· potreben kapital
· pristop k modernejši tehnologiji
· dostop do surovvin ali kritiènih komponent
· zakomske ovire
· uèinek krivulje izkušenj
Pogajalska moè kupcev:
· pomembnih kupcev
· razpoložljivost substitutov
· stroški spremembe dobavitelja
· nevarnost, da se kupec integrira nazaj (sam zaène proizvajat)
· nevarnost, da se panoga integrira naprej (da dela isto, kar poènejo kupci)
· prispevek kupèevih proizvodov h kakovosti
· celotni kupèevi stroški, ki jih povzroèa panoga
· kupèeva donosnost
Pogajalska moè dobaviteljev:
· pomembni dobaviteljev
· razpoložljivost substitutov
· diferenciacija ali stroški spremembe dobavitelaj
· nevarnost, da se dobavitelj integrira naprej & panoga nazaj
· pripevek dobavitelja h kakovosti & storitvi
· celotni stroški v panogi by dobavitelj
Razpoložljivost substitutov:
· razpoložljivost dobrih substitutov
· stroški spremembe proizvoda pri uporabniku
· donosnost & agresivnost proizvajalcev substitutov
· odnosi med ceno & koristnostjo pri substitutih
Rivalstvo med konkurenti
· konkurentov
· rast panoge
· delež FC & stroškov skladišèenja
· lastnosti proizvoda
· poveèanje zmogljivosti
· diverzificranost konkurentov
Ocena ciljnega okolja:
analiza trga:
ugotoviti tržni potencial
za katere tržne segmente gre
rast segmentov
priložnosti za pridobitev konk. prednosti
analiza potrošniških potreb
analiza konkurence & nevarnosti
Analiza poslovanja.
zbrati vse ugotovitve iz periodiènih analiz poslovanja podjetja
OCENJEVANJE OKOLJA & PODJETJA
Celovita ocena je analiza preteklih, sedanjih in v prihodnost usmerjenih podatkov in informacij, ki daje temelj za proces dolgoroènega planiranja v ožjem smislu besede.
Strateški management je oblikovanje in uresnièevvanje planov ter izvajanje aktivnosti, ki se nanašajo na zadeve, ki so življenskega, celovitega ali stalnega pomena za celotno organizacijo
3 pristopi:
· klasièen = SWOT analiza
· portfolio analiza
· Porterjeva veriga vrednosti in analiza privlaènosti panoge
SWOT analiza = celovito ocenjevanje prednosti & slabosti ter priložnosti & nevarnosti za doloèeno organizacijo
sinonimi: WOTS, tekoèa ocena, audit položaja, audit trga/poslovanja, planske predpostavke, celovita analiza
Strenght, Weakness, Opportunity, Threat
Inputi v ocene okolja In podjetja:
· predvidevanje / scenarij / rezultati motrenja okolja
· analize poslovanja
· vizija & poslanstvo podjetja
Zaènemo pri bilanci stanja in za 5 let nazaj izraèunamo relativne deleže vsake postavke. Dobimo prve signale tendenc. Sledi izraèun kazalcev uspešnosti. Tendence so lahko ugodne/neugodne. Sledi analiza podstruktur.
|
· Proizvodna podstruktura |
|
|
· Tehnološka |
lokacija & št. obratov, velikost & starost obratov, stopnja avtomatizacije, razpoložljivost surovin, delovna sila, logistièni sistemi, kakoovost, nabava, tehnièna produktivnost dela, izkorišèenost zmogljivosti, sindikalna organiziranost |
|
· Tržna |
|
|
· R&R |
kadri, rezultati razvoja novih proizvodov, financiranje R&R, oprema v laboratorijih, patenti & licence, kontrola stroškov R&R |
|
· Finanèna |
kazalci finanènega vzvoda, kazalci plaèilne sposobnosti |
|
· Kadrovska |
št. & kakovost managementa, štabnega osebja, delovne sile, fluktuacija, strukture by spol & starost, selekcija, usposabljanje, napredovanje |
|
· Organizacijska |
ustreznost zvrsti, , delegiranje pristojnosti, lokacija uprave, sistemi nagrajevanja, stili poslovodenja, sistemi komuniciranja, sposobnost za dogovarjanje z okoljem |
|
· Podstruktura ekonomskega sodelovanja & povezovanja |
|
|
· Druga |
Portfolio analiza
je pristop k celovitemu ocenjevanju položaja podjetja. Fokus je na strateškem ravnotežju strateških poslovnih podroèij v podjetju
3 osnovni koncepti:
· strateško poslovno podroèje = SPP = vsaka razumno samostojna skupina proizvodov ali storitev v podjetju, ki ima svoje nabavne, R&R, proizvodne, prodajne pogoje
· strateška poslovna enota = SPE = razumno neodvisna poslovno-izidno središèe s svojim ravnateljem, svojo proizvodnjo, prodajo, R&R in drugimi funkcijskimi oddelki.
· krivulja izkušenj se nanaša na zniževanje relativnih stroškov na enoto, ki izvira iz akumuliranja obsega prodaje.
Uèinek krivulje izkušenj izhaja iz:
· uèinka krivulje uèenja
· tehnoloških izbolšav
· degresije FC
· substitucije z manj dragimi inputi
· spremembe v konstrukciji proizvodov
· drugo
Uèinek krivulje izkušenj so našli:
· v propulzivnih panogah
· v panogah z visoko dodano w
· v kapitalno intenzivnih panogah
· v panogah z kontinuiranim proizvodnim procesom
BCG (Boston Consulting Group) portfolio matrika:
KRAVE : relativno nizki stroški, boljši dobièki, dober priliv denarja, trg poèasi raste, ni potrebno veliko investivij
ZVEZDE: visok relat. tržni delež, nizki relativni stroški, dajejo priliv, trg hitro raste, zato veliko investirati
PSI: nizek relativni tržni delež, visoki relat. stroški, nizek dobièek, èe sploh je. Opustiti te proizvode, ker je trg stagnanten
VPRAŠAJI: trg hitro raste,, nizek tržni delež, veliko investicij, majhen priliv, silijo med zvezde
|
visoka |
zvezde |
vprašaji |
|
nizka |
krave |
psi |
|
visoka |
nizka |
relativni tržni položaj
General Electric matrika tržne privlaènosti & pposlovni položaj:
povdarek na potencialni rentabilnosti in ne na denarnem toku
|
Tržna privlaènost |
|||||
|
visoka |
srednja |
nizka |
|||
|
visok |
1 |
1 |
2 |
+2 +1 |
|
|
srednji |
1 |
2 |
3 |
0 |
|
|
nizek |
2 |
3 |
3 |
-1 -2 |
|
|
+2 +1 |
0 |
-1 -2 |
|||
1: investiraj & rasti
2: selektivno investiraj
3: žanji, dezinvestiraj
Schellova matrika (DPM ali matrika usmerjanje politike):
|
slab |
dezinvestiraj |
fazni umik, nadaljuj skrbno |
podvoji ali opusti |
|
|
srednji |
fazni umik |
nadaljuj skrbno |
poskusi, prizadevanje |
|
|
moèan |
generator denarnih sredstev |
rast vodja |
vodja |
|
|
neprivlaèen |
povpreèen |
provlaèen |
||
|
Tržna privlaènost |
||||
Hoferjeva matrika:
meri boniteto posameznih SPE konkurenènim položajem in s fazo življ. cikla proizvoda.
kritika portfolio analize:
· predpostavke niso realne
· osredotoèa se na denarni tok, nejasna povezava med obsegom denarnega toka & ekonomsko uspešnostjo prodaje in poslovnim tveganjem
· subjektivna merjenja v matrikah
· otežkoèene primerjave med razliènimi SPE
· ne upošteva obstojeèe tržne strukture in obstoja protiminopolne zakonodaje
· vprašljiva prihodnost
· težko jo je povezati z projekti novih proizvodov
· zanemarja celoten instrumentarij marginalne analize
· zahteva razpoložljivost poslovnih info za posamezne stratešlo poslovne skupine izdelkov
· zelo globalna, usmerjena na vprašanje prodaje & trga
· zanemarja pomen razvijanja osrednje sposobnosti firme
Porterjeva analiza na osnovi verige vrednosti:
· osnovna teza je da je konkurenèna prednost osnovni dejavnik uspešnosti gosp. organizacije.
· primarne (notranja logistika, proizvodnja, zunanja logistika, trženje, poprodajne storitve)& pomožne (infrastruktura opodjetja, kadrovski podsisitem, podsistem razvoja tehnologije, podsistem nabave) aktivnost v podjetju
glavna vira konkurenène prednosti by Porter:
· stroškovne prednosti
· boljša diferenciacija proizvoda
Postavljanje strateških ciljev
Cilji podjetja so psolovni rezultati, ki jh želi podjetje doseèi.
3fazni proces:
1. potreba po preoblikovanju poslanstva
2. izbira kljuènih kazalcev
3. pripsi ciljnih vrednosti
Možni strateški cilji podjetja:
1. Splošni cilji
· delež dobièka v prodaji
· dobièek na sredtsva (ROA)
· dobièek na lastni kapital (ROE)
· dividende v odnosu na dobièek po delnici
· amortizacija
· nerazdeljeni dobièek
· ekonomiènost, KOZ
2. Indikatorji za posamezne podstrukture
|
proizvod |
portfolio proizvodov, razširitev skupin proizvodov, izloèitev doloèenih SPE-jev, izboljšave obstojeèih proizvodov |
|
tržna |
stopnja rasti podjetja, stabilnost rasti prodaje, tržni delež & stabilnost, vstopi na nove trge, izstopi iz obstojeèih trgov, glavne spremembe v distribuciji, prodajno bosebje, drugo |
|
tehnološka |
struktura proizvodnih zmogljivosti, rast proizv. zmogljivosti, lokacija novih obratov, izkorišèenost kapacitet, avtomatizacija, produktivnost dela, spremembe v podroèju nabave |
|
R&R |
št. R&R projektov za izboljšave proizvodov, razvoj novih proizvodov, novih metod proizvodnej, R&R kader, oprema, budget |
|
finanèna |
obraèanje sredstev, zalog, stopnja likvidnosti, skupna vlaganja, struktura kapitala, finanèni vzvod, kazalci finanènih razmerij |
|
kadrovska |
stopnja rasti & struktura kadra, st. rasti & struktura psolovodnega osebja, štabnega osebja, usposabljanje... |
|
organizacijska |
glavne spremembe v org. strukturi & sistemih |
3. Postavljanje ciljnih vrednsoti
a) integralni naèin (sinoptièni) : splošni cilji se izoblikujejo najprej, cilji po podstrukturah so izvedeni iz splošnih ciljev
b) inkrementalni : cilji za podstrukture najprej izoblikovani, nato splošni cilj
Planski cilji morajo biti dogovorjeni, realistièni, konsistentni, stimulativni.
Planska vrzel (skica)
RAZVIJANJE STRATEGIJ
Strategija je vsaka možna poslovna usmeritev podjetja, ki obeta, èe bo uresnièena, doseèi dolgoroène planske cilje. Vsebuje množico izvedenih ciljev in poslovnih politik, kar pomeni doloèene omejitve za poslovno odloèanje ali kar vnaša pravila v to odloèanje.
Osnovni tipi strategij:
|
osnovne (celovite) |
s. rasti (razvoja) s. stabilizacije (normalizacije9 s. krèenja (dezinvestiranja) |
|
poslovne |
s. vodenja v stroškovni uèinkovitosti s. diferenciacije proizvodov s. razvijanja tržne niše |
|
funkcionalne ali pomožne |
osredotoèajo se na maximiziranje uèinkovitosti resursev podjetja in na povezovanje funkcionalnih & nefunkcionalnih dejavnosti, da bi podprli uresnièevanje osnovnih in poslovnih strategij podjetja |
Možne strategije podjetja
|
Merilo oz. predmet |
Vrsta strategije |
|
organizacijsko podroèje |
celovita poslovna s. funkcionalna s. |
|
funkcija |
s. prodaje s. proizvodnje s. R&R s. investiranja s. financiranja s. razvijanja kadra |
|
tržni segment |
s. zemljepisnega segmentiranja s. demografskega segmentiranja s. psihografskega |
|
smer razvoja |
s. rasti s. ustalitve s. krèenja |
|
tržni odnosi |
s. napada s. obrambe |
Nekatere klasifikacije strategij
|
Strategije z vidika |
|
|
razmerje med proizvodi & trgi |
obdelava trga razvoj trga razvoj proizvoda diverzifikacija |
|
izraba sinergije |
usmerjanje na surovine usmerjenje na tehnologijo na trg |
|
portfolio koncept |
dezinvestiranje molzenje investiranje segmentiranje |
|
rast |
expanzija ohranitev konsolidacija krèenje |
|
odnos do konkurence |
napad obramba |
|
širina |
koncentracija širjenje |
|
sodelovanje |
neodvisnost kooperacija soudeležba |
|
integracija |
naprej nazaj |
5 skupin velikih odloèitev:
· o razvoju portfolia strateških poslovnih podroèjih v podjetju
· o razvijanju povezav med SPE-ji in o sinergijah med njimi
· o uravnoteževanju tveganj in tokov dobièka v okviru podjetja
· o uravnoteževanju den. tokov v okviru podjetja
· o zaželenih rezultatih, ki naj bi jih podjezje kot celota in posamezne enote dosegali
Vrste korporacijskih strategij:
Ä Strategije rasti podjetja
Ä strategija obdelave trga oz. operativnega razvoja
· razvoja trga
· razvoja proizvoda
· omejene produktno tržne diverzifikacije
· razvoja tehnološke podstrukture
· omejeno tržno-tehnološke diverzifikacije
· omejene produktno-tehnološke diverzifikacije
· popolne 8èiste) diverzifikacije
Ansoff matrika = matrika (vektor) rasti
|
Product Market |
star |
nov |
|
star |
operative developement (penetracija trga, strategija obdelave trga) |
Product development (strategija razvoja proizvoda) |
|
nov |
Market development (strategija razvoja trga) |
Diverzification (strategija diverzifikacije) |
Rumelt:
· usmeritev na samostojni program = strategija enorodne dejavnosti
· usmeritev na dominantni program = s. dominantne dejavnosti
· usmeritev na s. povezane dejavnosti = omejena (kanalizirana, vertikalne & horizontalne integracije)
· usmeritev na s. nepovezane dejavnosti = konglomerati (èista divezifikacija)
· (konglomeratna diver. & diagonalna diver.)
Vertikalna integracija:
motivi za:
± racionalni razlogi, doloèeni prihranki, izklju;itev nekaterih posrednikov, yašèita inovacije & know-how
Slabosti:
± vprašanje koordinacije vseh teh vertikalnih povezav med sabo, povzroèa stroške
± težave pri zelo dinamiènem povpraševanju & tehnologiji
Horizontalna integracija:
± iykoristiti uèinke ek. obsega
± možnost kontrole panoge
± nevarnost antimonopolnih akcij
Konglomeratna diverzifikacija:
podjetje dodaja k svoji poslovni dejavnosti še nove, ki nimajo povezave z glavno.
Motivi za:
± vprašanje, kam investirat nerazdeljene dobièke-izberejo panogo, kjer podjetje nima nobenih povezav
± potreba po prestukturaciji podjetja
± ideja, da se da sposobnosti podjetja tranferirat še v druge panoge
Nevanosti:
± visoki stroški povezave s koordinacijo teh dejavnosti
± informaciuje
± kompenzacija cikliènih gibanj
2. Strategija ustalitve podjetja
normalizacija, konsolodacija
3. Strategija krèenja poslovnih dejavnosti:
3 kategorije podjetij:
Ä podjetja v akutni krizi (obstoj že danes ogrožen, potreba po kriznem managementu & strateškem delovanju
Ä podjetja, neuskaljena deloma z današnjim, predvsem pa z jutrišnjim okoljem (latentno krizno stanje, potreba po strat. manegementu
Ä podjetja, usklajena z današnjim okoljem (normalni strat. management, potrebno je transakcijsko poslovodenje)
Glavni tipi strategij spreminjanja podjetja:
a) s. preusmeritve (ocenjuje, da bo jutri okolje drugaèno, pravoèasno prilagajanje)
b) s. revitalizacije (oživitve) -ustrezna za podjetja, ki danes dosegajo
podpovpreène rezultate, latentna kriza, najboljši krizni management
c) s. preobrata -neusklajenost podjetja v svojem okolju, ohranitev ali likvidacija podjetja
2 skupini variabl pri tej strategiji:
|
organizacijske |
poslovne |
|
* preprièanje managerjev v nujnost strateškega preoblikovanja podjetja * izoblikovati vizijo * kdo bodo kljuèni igralci * izobraževanje & usposabljanje ljudi * usposabljanje vseh resursov za doseganje sprememb * odprto informiranje ljudi |
· opredelitev poslanstva · celovita ocena podjetja & okolja · oblikovanje strateških ciljev + vseh strategij · akcijski programi za uresnièevanje strategij · strateška kontrola |
3 fazni proces nastajanja org. sprememb:
1. Faza: zaznava potrebe po radikalni spremembi
2. Faza: sooèanje z odpori proti delanju prevelikih sprememb + prve pozitiven rekcije
3. Faza: proces ponovnega oživljanja podjetja, nova vizija & poslanstvo, mobilizacija kritiène mase, institucionalne spremembe
Znaèilnosti strategije zasuka podjetja:
· umik podjetja na strateška poslovna podroèja, za katera ima podjetje neke osrednje sposobnosti
· odprodaja doloèenih psolovnih sredstev/enot (nastanek samostojnih podjjetij)
· sporaumi o refinanciranju z upniki
· zaustavitev investicij
· nove trženjske strategije
· centralizacija finanènega managementa
· delegiranje pristojnosti
· racionalizacija strpškov
· pospeŠitev obraèanja obratnih sredstev
· dokapitalizacija
· novi kooperacijski odnosi
· odpust odveène delovne sile
· spremembe pravne oblike podjetja
· spremembe org. strukture
Faze v procesu preoblikovanja posameznika;
1. faza zakljuèevanja
2. nevtralna faza (odvezovanje od starih sodelavcev, zaèetek preusmerjanja...
3. Novi zaèetki
STRATEGIJE MULTINACIONALK
Multinacionalno podjetje je:
¨ globalno obnašanje, usmerjeno na svetovni trg
¨ ustvarja svojo konkurenèno prednost s tem, da ima svoje pE v razlièniih državah
¨ èejo možnosti za poslovnih uspeh z globalno usmeritvijo
Globalne panoge: :
± konkur. prednosti se lahko pridobijo samo z globalnim poslovanjem
± kako koordinirati aktivnosti med sabo?
± avtomobili, gumarska industrija...
Pri oblikovanju strategije multinacionalk:
± konfiguracija (razmestitev aktivnosti iz verige vrednoati)
± koordinacija teh aktivnosti po svetu
|
Aktivnost |
Vprašanje konfiguracije |
Vprašanje koordinacije |
|
proizvodnja |
lokacija obratov za proizvodnjo sestavnih delov & konènih proizvodov |
porazdelitev proizvodnih nalog med razpršene obrate ustvarjanje mreže obratov po svetu prenos proizvodne tehnologije med obrati |
|
trženje & prodaja |
izbor proizvodov izbor trgov by države lokacija priprave EPP & promocije |
splošnost blag. znamke usklajevanje prodaje na razliène raèune multinacionalke podobnost prodajni poti, pozicioniranje proizvodov usklajevnanje poltitke cen po svetu |
|
poprodajne storitve |
lokacija servisnih organizacij |
podobnost srvisnih standardov 6 postopkov |
|
razvoj tehnologije |
št. & lokacija R&R centrov |
razmešèane R&R nalog med centri menjava med R&R centri zaporedja uvajanja proizvodov po svetu |
|
preskrba |
lokacija nabavne funkcije |
prenos spoznanj lociranje preskrbe usklajevanje nabav skupnih delov |
DIMENZIJE MEDNARODNE STRATEGIJE (SKICA 53) STRATEGIJE MULTINACIONALK
|
širina |
mnogo segmentov |
vodenje v stroških ali diferenciaciji v globalno |
zašèiteni trgi |
|
segmentov |
nekaj segmentov |
globalna segmentacija |
nacionalna odzivnost |
|
globalna strategija |
s. usmerjena na državo |
Poslovne strategije
Poslovna strategija je pot do konkurenène prednosti za posamezno SPE. Kaže širino dejavnosti posamezne SPE, ki zadovoljujejo potrebe odjemalca. Vsebuje cilje SPE-ja na opredeljenem poslovnem podroèju in vzpostavljajo politike, ki skrbijo za dosego teh ciljev.
Vrste poslovnih strategij:
s. vodenja v stroškovni uèinkovitosti
s. diferenciacije proizvodov
s. razvijanja tržne niše
Vodenje v stroškovni uèinkovitosti - predpostavke za uporabnost:
¨ visok relativni tržni delež
¨ ustrezen sistem distribucije, ki upošteva ekonomijo obsega
¨ agresivna politika cen
¨ standardizacija proizvodov & unifikacija
¨ avtomatizacija proizvodnih procesov
¨ ugodni dostop do surovin
¨ nizki stroški zalog
¨ uèinkovit R&R
¨ zagotavljeni veliki resursi kapitala
¨ dober sistem kontrole stroškov
¨ ne prevelikih izdatkov v oglaševanje & promocijo
Diferenciacija:
¨ visoka uèinkovitost marketing mix-a
¨ dobro poznane blag. znamke in ugoden image
¨ dober design
¨ dobre poprodajne storitve
¨ najvišja kakovost proizvoda
¨ uèinkovito oglaševanje
¨ preprièati odjemalce, da je naš proizvod nekaj posebnega
Osredotoèenje:
¨ biti najboljši pri zadovoljevanju potreb izbranega tržnega segmenta
¨ osredotoèenje vseh aktivnosti firme na zadovoljevanje potrebdoloèenega tržnega segmenta
¨ be the best
Kombiniranje generiènih strategij
|
Položaj glede diferenciacije |
|||
|
nizek |
visok |
||
|
položaj glede stroškov |
nizek |
èista stroškovna usmeritev |
stroškovna usmeritev na diferenciacijo |
|
visok |
konkurenèna prednost |
èista usmeritev na diferenciacijo |
|
Proces oblikovanja Poslovnih strategij
|
poslanstvo SPE - širina dejavnosti - identifikacija segmentov prozv. in trgov |
||||
|
ê |
||||
|
ocena prednosti & salbosti |


