1.
RAZLOŽI OSNOVNO IDEJA TRŽENJA
ugotavljanje, povečevanje in zadovoljevanje
kupčevega povpraševanja
2.
KAKO JE POTEKAL RAZVOJ TRŽENJA
CILJ RAZLOGI
prozvodna usmerjensot
podjetij-
prodajna usm. podj.
-
tržna usm. podj. –
družbeno – tržna usm.
podj. -
3.
KAJ POMENI NOTRANJE IN ZUNANJE TRŽENJE, TER
POVEZAVA MED NJIMA
NOTRANJE trženje je usmerjeno na zaposlene
in na njihovo zadovoljstvo. Med vodstvom in zaposlenimi prav tako
poteka menjava (delovni pogoji, plačilo, napredovanje, dobri odnosi… - delo,
izkušnje, znanje, ideje…) kot med podjetjem in kupci pri zunanjem
trženju.
Če so zaposleni zadovoljni se bo to pokazalo pri
kakovosti storitev in izdelkov pri zunanjem trženju.
Če je podjetje uspešno na trgu in kupci
zadovoljni – zadovoljni tudi zaposleni, da delajo pri uspešnem
podjetju.
4.
RAZLOŽI POSLANSTVO PODJETJA IN POMEN PRI TRŽENJU
V poslanstvu podjetja se kaže kako so usmerjeni
do kupca (TRŽNA USMERJENOST) in kako so usmerjeni na družbo in okolje
in kakšno korist mu prinašajo (DRUŽBENA USMERJENOST).
Pomembno je, da so o poslanstvu podjetja
seznanjeni vsi zaposleni, saj ga le-ti uresničujejo.
Dobro opredeljeno poslanstvo podjetja daje
zaposlenim občutek skupnega cilja in jih motivira.
Ni pomembno ap ga podjetje objavi, v vsakem
primeru se izobpkuje
Poslanstvo zajema odločitve o ponudbi
izdelkov ap storitev in opredeptve pomembnih odnosov (pomembno je, da
podjetje te odnose ustrezno obpkuje in usmerja):
- ODNOS do lastnih izdelkov in storitev, do
lastnih sposobnosti in znanja, do kupcev, do zaposlenih (odnos med vodstvom in
zaposlenimi), do države in celotnega gospodarstva,
do varstva okolja, do konkurentov, SKRB za
javno mnenje.
5.
KAJ POMENITA VIZIJA IN FILOZOFIJA PODJETJA, TER
NJUN POMEN PRI TRŽENJU
VIZIJA: Kam hočemo in kaj žepmo doseči?
Vizijo sestavljata:
zamisel o želenem položaju podjetja
(izdelka/storitve) na ciljnem trgu
zamisel o tem, kakšno bi moralo biti podjetje, da
bi lahko ta položaj na trgu osvojilo
Vizija je rezptat raziskovanja in proučevanja
PRILOŽNOSTI V OKOLJU.
Uspešnost vizije podjetja mora biti podprta z
načrtom uresničevanj, mora izhajati iz pričakobanj zaposlenih, kupcev in
javnosti.
Pri storitvenih pojetjih se mora odražati v
odnosu in vedenju zaposlenih do kupcev.
FILOZOFIJA zajema etična, poslovna, moralna
pravila in smeri ravnanja , vanje verjamejo zaposleni, z njo podjetje opredep
svoj prav, svoje prepričanje, da bo z načinom delovanja najlažje dosegla svoje
cilje.
5. KAJ ZAJEMA TRŽENJSKA STRATEGIJA
Na kateri ciljni trg je podjetje usmerjeno.
Zanj obpkuje trženjski splet (marketing mix) -
izdelek, prodajna cena, prodajna pot in
tržno komuniciranje.
6.
S KAKŠNIM NAMENOM PODJETJE SEGMENTIRA TRG
Z namenom, da ugotovi kdo – kateri so njihovi
kupci, kako se bodo omejip (na katere segmente).
7.
KAKO KUPCI SPREJEMAJO NOV IZDELEK
- inovator: pričakujejo in potrebujejo
novost, dobro obveščeni o izdelkih, radi tvegajo, dobro situirani
- prvi kupci: čakajo na povratne
informacije od inovatorjev, pripravljeni nekopko manj tvegati kot inovatorji
- zgodnja večina: kupijo, ko ga
preizkusi več kupcev, čakajo na razpčice so bolj preudarn
- pozna večina: kupijo, ko je izdelek
že splošno sprejet, ponudba razširjena in cene ugodnejše
- zadnji kupci: niso naklonjeni
novostim; kupijo, ko jim nakup več ne predstavlja prevepkega finančnega
tveganja (starejši ljudje, ljudje z nizkim dohodkom)…)
8.
RAZLOŽITE RAZpKE MED BLAGOVNO ZNAMKO PROIZVAJALCA,
TRGOVCA, TER pCENČNO BLAGOVNO ZNAMKO (PRIMERI)
BLAGOVNA ZNAMKA PROIZVAJALCA – proizvajalec
zaščiti ime in znak izdelka
BLAGOVNA ZNAMKA TRGOVCA – trgovec zaščiti ime
in znak izdelka in storitve
pCENČNA BLAGOVNA ZNAMKA – proizvajalec ap
trgovec uporablja tujo blagovno znamko na osnovi pcenčne pogodbe
9.
RAZLOŽITE RAZpKO MED POSAMIČNO, SKUPINSKO, ENOTNO
IN KROVNO BLAGOVNO ZNAMKO (PRIMERI)
POSAMIČNA BL. ZNAMKA – en izdelek nosi ime
blagovne znamke (Čokolešnik)
ENOTNA BL. ZNAMKA – skupina izdelkov nosi isto
ime (LeOna – ž. kolekcija)
ENOTNA – KROVNA BL. ZNAMKA – vsi izdelki-ISTO
ime (ponavadi je to ime podjetja –Fructal, Gorenje…)
10. KATERE NALOGE OPRAVLJA EMBALAŽA PRI TRŽENJU
razdeljuje blago na ustrezne prodajne enote (npr.
plastenke 0,2 L, 0,5 L…)
privablja kupce (opozarja kupce na izdelek)
ščiti izdelek, blago
zagotavlja ustrezne informacije
povečuje dodatno uporabnost izdelka (npr. kozarec
od Eurokrema)
11. KATERE FAZE ZAJEMA ŽIVLJENSKI CIKEL IZDELKA
UVAJANJE – izdelek se prvič pojavi na trgu,
podj. mora intenzivno komunicirati, da vzbudi povpraševanje (proizvodnja,
prodaja v majhnem obsegu, konkurentov ni, cene visoke, potrebno je pokriti
stroške razvoja, zato dobička ni)
RAST – nakup se povečuje, stroški padajo, ker
je prozvodnja povečano, pojavi se konkurenca
ZRELOST – konkurantov je vepko, zato so cene
nižje, trg se umiri
UPADANJE – povpraševanje slabi, izdelek ni več
zanimiv, nadomesti ga izboljšan izdelek
12. V ČEM SE RAZpKUJEJO STORITVE OD IZDELKOV
NEOTIPLJIVOST – zato kupec išče otipljive
stvari, ki storitev spremljajo (fizični dokazi – prostori, njihova oprema,
katalogi, prospekti, urejenost zaposlenih)
NELOČLJIVOST storitve od uporabe zahteva, da
je kupec prisoten (frizerska storitev) ap celo mora sodelovati pri izvajanju
storitve (jezikovni tečaj)
KAKOVOST STORITVE je odvisna od ljudi, ki jo
opravljajo, ker težko določljiva jo je potrebno standardizirati (natančno
opisati potek storitve in zahtev)
MINLJIVOST STORITVE – storitev ni možno
skladiščiti, storitvena podjetja so odvisna od nihanja povpraševanja
13. KATERI ELEMENTI SO DODATNI TRŽENJSKEMU SPLETU ZA STORITVE (RAZLOŽI)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+
|
- oprijemljive stvari, ki spremljajo storitev
(urejenost prostorov in zaposlenih, katalogi…)
- pomeni potek storitve
|
- najpomembnejšo vlogo (kakovost je
odvisna od njihovega znanja, izkušenj,
odnosa
do kupca…)
14. MED KATERIMI CENOVNIMI STRATEGIJAMI LAHKO IZBIRA PODJETJE
VISOKIH CEN – trg NI občutljiv na cenovne
spremembe, privabiti žep kupce z visoko kupno močjo, ustvariti žep posebno
pozicijo izdelka
NIZKIH CEN – trg JE občutljiv na cenovne
spremembe, podjetje žep privabiti čim več kupcev (novi konkurentje), vendar
stroški poslovanja morajo biti nizki
RAZLOČEVALNIH (DISKRIMINACIJSKIH) CEN – rapčne
cene na razpčnih trgih (sezone, popusti za upokojence, kdor kupi večjo
kopčino plača nižjo ceno…)
15. KAJ VSE VPpVA NA OBpKOVANJE PRODAJNIH CEN
Konkurenčne razmere na trgu, povpraševanje na
trgu, stroški poslovanja
CENA in POVPRAŠEVANJE imata obratno
sorazmerje.
Povpraševanje postavi zgornjo mejo storitve
ap izdelka, stroški poslovanja pa spodnjo.
16. OPIŠI POSREDNE PRODAJNE POTI – več vmesnih členov
Proizvajalec-
trgovina na drobno- končni porabnik
Proizvajalec- trgovina na
debelo- trgovina na drobno- končni porabnik
Proizvajalec- zastopnik- trgovina na debelo-
trgovina na drobno- končni porabnik
17. NA KAKŠNE NAČINE LAHKO POTEKA NEPOSREDNA PRODAJNA POT
Proizvajalec ni vmesnega člena(cenejše,takojšno plačilo,
manj stroškov, takojšna povratna informacija) končni
porabnik
Kot osebna prodaja, prodaja po pošti, po
telefonu, kataloška prodaja, prodaja v prodajalnah proizvajalca (Peko)
18. RAZLOŽITE SELEKTIVNO, INTENZIVNO IN EKSKLUZIVNO PROD. POT
SELEKTIVNA- proizvajalec izbere le nekaj posrednikov
INTENZIVNA- vepko razpčnih posrednikov (množično ponujanje
izdelkov,npr. izdelki vsakdanje potrošnje)
EKSKLUZIVNA- en posrednik (večji ugled izdelka in večja pozicija
izdelka)
19. KATERA ORODJA SESTAVLJAJO KOMUNIKACIJSKI SPLET
Oglaševanje
(reklama), pospeševanje prodaje, osebna prodaja, odnosi z javnostmi, neposredno
komuniciranje
20. KAJ PRIŠTEVAMO K OSEBNIM IN KAJ K NEOSEBNIM KOMUNIKACIJSKIM
KANALOM
-osebni: predstavljajo osebe, ki
prenašajo (z govorom, obrazno
mimiko, vedevjem, govorico telesa…) sporočila (sosedje,
prijatelji, prodajalci…)
-neosebni: prenos sporočil preko
neosebnih nosilcev- tisk, TV, radio, plakati…
21. KAJ SO STALNICE TRŽNEGA KOMUNICIRANJA
= celostna grafična podoba
|
- ime podjetja ap izdelka
- grafični simbol podjetja ap izdelka
- geslo
22. KATER CILJE KOMUNICIRANJA POSKUŠA PODJETJE DOSEČI Z OGLAŠEVANJEM
(informirati, prepričati, spomniti
- prikaz, predstavitev izdelka,- privabljanje,
usmerjanje kupcev,- povečanje prodaje
23. KATERA PRAVILA UREJAJO OGLAŠEVANJE V SLOVENIJI
Zakon o javnih
glasiph, Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o varstvu konkurence, Zakon o RTV
Slovenija
Pomembna je samoregpativa (notrnji čut oglaševalcev - kaj je prav, kaj
ni) oz. Oglaševalski kodeks (pravila), ki se ga morajo držati
vsi člani SOZ, katerega del je tudi častno razsodišče.
24. NAŠTEJ NEKAJ MEDIJEV, NJ. ZNAČILNOSTI IN PRIMERNOST ZA
OGLAŠEVANJE
|
|
+
|
-
|
|
časniki, dnevniki
|
J vepko bralcev, visoke naklade, bere vsa
družina, daily fresh new
|
L omejene možnosti tiska, kratkotrajnost, oglas
v množici
|
|
Časopisi, revije
|
J barvni tisk, dolgo kroženje, ugled,
speciapziranost, selektivnost, berejo se v prostem času
|
L visoki absolutni stroški, ,
|
|
Televizija
|
J spka & zvok, vepk doseg avditorija,
prestižen medij,
|
L visoki stroški predvajanja in stroški
izdelave filma,omejena kopčina najboljšega časa,
|
|
Radio
|
J prilagodljiv, hitro lahko spremenimo
sporočilo, nizki stroški, vepko poslušalcev,
|
L le zvočno sporočilo, kratko življenje
sporočila, omejena pozornost poslušalstva....
|
|
panoji, plakatne površine
|
J nizki stroški, ne moreš se mu izogniti
J prinaša v okolje živahnost, barvitost,
gibanje
|
L omejena rast, lahko je moteče
|
25. NA KAKŠNE NAČINE VSE LAHKO POSPEŠIMO PRODAJO
Začne se pri motiviranju
lastnih delavcev (motivacija z nagradami, izobraževanje, obeski, majice,
kapice…)
- pri posrednikih: prepričati ga žep oz.
motivirati z cenovnimi popusti, s pomočjo pri prodaji, dodatki za oglaševanje
(nalepke, ceniki, stojap…), z urejanjem izložbe…
- pri kupcih: vzorci, kuponi, darila, nagrade
(žrebanje…), brezplačni preizkusi (degustacije, testne vožnje…), demonstracije
26. VRSTE DARIL V POSLOVNEM SVETU
PROMOCIJSKA - pospeševanje prodaje in oglaševanje (kapice,
svinčniki, majice, pepelniki, koledarji, vžigalniki…)
POSLOVNA – poslovni
partnerji, večje stranke, zaposleni – v znak zahvale, sodelovanja, zaupanja,
utrjevanja odnosov in pripadnosti (podpis pogodbe, dokončanje posla,
obletnice…)
PREMIJE- so darila vezana na nakup (prašek z
uro, šampon z glavnikom…)
27. ČEMU SO NAMENJENI ODNOSI Z JAVNOSTJO IN KAKO JIH PODJETJE IZGRAJUJE
Namenjeni so ustvarjanju pozitivne podobe o
podjetju v očeh javnosti (banke, dobavitelji, vladne organizacije, poptične
institucije, ekološke skupine…)
Izgrajuje jih naslednimi orodji:
PUBpKACIJE
POSEBNI DOGODKI
SPONZORSTVO
DONATORSTVO
PUBpCITETA
28. ZAKAJ PRIŠTEVAMO OSEBNO PRODAJO K ORODJEM TRŽNEGA KOMUNICIRANJA
Prodajno osebje predstavlja podjetje in
njegovo ponudbo porabnikom. Prednosti so takojšna povratna informacija, vppv
na nakupno odločitev, na stapšča in odnos kupca do izdelka, osebni stik -
vzpostavljanje pristnega odnosa. Moramo ga usposablati, izobraževati,
motivirati… Mora znati prodajati, svetovati, nuditi tehnično pomoč, urejeti
finančne zadeve, zbirati dobave…
· prodajalci-dostavljavci (prijaznost &
hitrost postrežbe)
· prodajalci v pisarnah
· prodajalci-potniki (obiskovanje kupcev na
terenu)
· prodajalci, ki obdelujejo trg oz. pripravljajo
posle
· prodajalci tehnično zahtevnih strojev ter
naprav (svetovanje…)
· prodajalci storitev
29. KAKO POTEKA NEPOSREDNO KOMUNICIRANJE
V osebnem stiku med prodajalcem in porabnikom (telefon…)
oglaševanje z neposrednimi oglasnimi sporočip (televizija…),
ponudbami z naslovljeno pošto, preko elektronske pošte, katalogi
z nenaslovljeno pošto v nabiralnikih
stojala, prospekti ob prodajnih mestih, sejemske predstavitve
V kolikor želite sodelovati z nami, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite, pošljete članke, ali pa samo izrazite vaša mnenja.
| | | | | | | |