vaja:6

1.Besedilo naloge:

Z osebnim računalnikom in komunikacijskim modulom MOD 991 konfigurirajte merilni pretvornik TSV 175. Pri tem uporabite program ABO 991.

2. Vezalni načrt:

Merilni pretvornik:

3.Seznam merilnih naprav:

-Merilni pretvornik TSV 175

-PC

-Komunikacijski modul MOD 991

-Program ABO 991

4.Potek meritve:

Najprej sem zagnal osebni računalnik in na njem program Eckardt ABO 991. Program deluje pod DOS operacijskim sistemom.

Preko vmesnika ECKARD je bil priključen merilni pretvornik TSV 175.

Merilni pretvornik TSV 175 ima veliko področje uporabnosti, saj je to vmesnik med osebnim računalnikom in med velikim številom različnih senzorjev. Glede na tip senzorja pa potem uporabnik sam skonfigurira preko osebnega računalnika.

Konfiguracija merilnega pretvornika poteka z programom ECKARD ABO  991.

Na začetku sem izbral ustrezen tip merilnega pretvornika, torej TSV 175.  Nato tip povezave (RS232). Ko je komunikacija vzpostavljena se na zaslonu izpišejo konfiguracije, ki so bile nazadnje shranjene v pomnilniku merilnega pretvornika. Kot senzor sem izbral Pt 100 temperaturni senzor priključen z 4. žicami, merilno območje nastavil na meje 0 do 400 °C in alarmom na spodnji meji 45°C (vključi se pod 45°C) z histerezo  0,1% in alarmom  na gornji meji 55°C (vključi se nad 55°>C) z histerezo 0,2%. Histereza je podana glede na celotno nominalno območje pretvornika (-200 do -850°C).

Nato sem simuliral temperaturo 200°C in z ukazom Display spremljal trenutno temperaturo.

Delovanje alarmov sem preveril tako, da sem senzor segreval na neko višjo temperaturo, nato pa ga ohlajal na sobno, pri tem pa spremljal vklope in izklope posameznih alarmov.

5.Odgovori na vprašanja:

Vpliv dušenja (Dumping: 0,4s) nam zakasni nenadno spremembo in je tudi neke vrste filter, ki odpravi motnje, ki vplivajo na naš signal (ki je reda mV).

Podatke o konfiguraciji shranimo tako, da v meniju Device data izberemo Data transfer -> Save to device -> Store in conected device -> Enter -> Enter.

Diagnostiko delovanja merilnega pretvornika spremljamo, če pogledamo Device status -> tukaj se izpisujejo temperatura, premik ničle, vhodni signal,…. Z ukazom Test routines pa se izvede samotestiranje , s pomočjo katerega odkrijemo kratke stike, oziroma pretrgane vezice.

Smisel programabilnega merilnega pretvornika je v tem, da imamo za vse senzorje samo en merilni pretvornik, ne pa za vsak tip senzorja svojega. Pri tem je potrebno upoštevat tudi nekajkrat višjo ceno pretvornika napram klasičnim, tako da ni primeren za sisteme z samo par senzorji.

Prednosti oz. slabosti merilnega pretvornika:

Prednost je, da lahko nanj priključimo ogromno različnih senzorjev ( torej lahko imamo na rezervi samo enega, ki ga ob izpadu katerega koli drugega samo ustrezno konfiguriramo), slabost pa je v zaradi programiranja, bol komplicirana uporaba (predvsem programiranje, ki pri specialnih merilnih pretvornikih odpade), pa tudi dimenzije merilnega pretvornika so znatno večje.   

6.Komentar:

Pri tej vaji smo se srečali z programabilnim merilnim pretvornikom. Opazil sem, da je nastavitev pretvornika dokaj preprosta, predvsem pa lahko direktno spremljaš delovanje, tako da odpade tudi druga merilna oprema pri preverjanju. Vprašljiva je robustnost sistema, saj ne navzven ne deluje tako robustno, kot njegovi manjši ˝brat˝ TI 176 S.

1.Besedilo naloge:

Na merilni pretvornik TI 176 S priključite senzor PT 100. Uporabite napajalno/ločilno enoto MUS/TV 924 in preverite delovanje merilne verige.

2.Shema pretvornika:

3.Seznam merilnih naprav:

-merilni pretvornik TI 176 S

-napajalno ločilna enota MUS/TV 924

-Amper meter

-Uporovna dekada kot simulator Pt 100

4.Opis merilne metode:

Najprej sem vse naprave povezal in preveril njihovo delovanje.

Priključil sem uporovno dekado in somuliral delovanje senzorja Pt 100.

Merit sem želel v območju 0 do 150°C, v tem območju sem na izhodu želel izhodni signal 4 do 20 mA. Na uporovni dekadi sem nastavil 100,00 W, kar je ekvivalentno 0°C in nastavil nočlo (4mA izhodnega signala) z potenciometrom 13. Nato sem nastavil na dekadi 157,3 W, kar je enako 150°C in z potenciometrom 14 nastavil 20mA izhodnega signala.

S tem je bil sistem konfiguriran.

Iz tabele sem razbiral upornosti od 0 do 150 °C po koraku 10°C in vrednosti toka izpisoval v tabeli.

5.Merilni rezultati:

T(°C)	0	10	20	30	40	50	60	70	80	90	100	110	120	130	140	150
R(W)	100	103,9	107,8	111,7	115,5	119,4	123,2	127,1	130,9	134,7	138,5	142,3	146,1	149,8	153,6	157,3
I(mA)	4	5	6,1	7,1	8,2	9,2	10,3	11,45	12,5	13,5	14,6	15,65	16,85	18,35	18,95	20

Graf odvisnosti R in I od T:

 

6.Komentar:

Merilni pretvornik TI 176 S je uporaben z senzorji  Pt 100, Ni 100, DMS senzor, in za specialna merjenja U, I in R, z drugimi senzorji ga pa ne moremo uporabljat.

Je pa ta merilni pretvornik za uporabo zelo preprost, hitro ga lahko skalibriramo in je malih dimenzij.