1. STATISTIÈNI PODATKI 3
2. ZGODOVINA IN SEDANJOST KANADE 4
3. RELIEFNE ZNAÈILNOSTI 6
4. PODNEBJE 8
5. PREBIVALSTVO 9
6. PROMET 10
7. GOSPODARSTVO 11
8. LITERATURA 12

1. STATISTIÈNI PODATKI
Uradno ime: Canada
" Glavno mesto: Ottawa
" Velikost : 9 975 139 km2
" Št.prebivalcev: 27 300 000
" Jezik: anglešèina, francošèina
" Vera: - katolièani (46%)
- protestanti (40%)
" Oblika vladavine: ustavna monarhija
" Državni poglavar: britanska kraljica, ki jo zastopa generalni guverner
" Šef vlade: ministrski predsednik
" Upravna razdelitev: 10 provinc, 2 teritorija
" Denarna enota: kanadski dolar
" DBP/prebivalca: 15 080 $
" Naravni prirastek: 1 % (mlajši od 15 let - 22%)
" Življenjska doba: moški - 73 ženske - 80
" Izobraževanje: od 6 do 11 let - 100%
od 12 do 17 let - 100%
od 20 do 24 let - 54,6%
" Glavne reke: reka sv. Lovrenca, Mackenzie, Saskatchewan, Fraser
" Najvišji vrh: Mount Logan (5951 m)
" Uvoz: vozila, kemikalije, stroji, raèunalniki
" Izvoz: stroji, papir, les celuloza, žito, rude, nafta

2. ZGODOVINA IN SEDANJOST KANADE

Prvi prebivalci Kanade so prišli pred veè kot 20 000 leti iz Azije po kopnem èez ožino, ki jo danes poznamo kot Beringov preliv. Našli so nenaseljeno celino z naravnimi bogastvi, ki so lahko preživljali èloveka in živali. Nomadske skupine so prišle do gozdov na vzhodnem delu dežele 1000 let pred našim štetjem. Francoski raziskovalci in misijonarji so v 16. stoletju naleteli najprej na Hurone, algonkine in Irokeze.
Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odloèili za prikljuèitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal veè kot štiri stoletja.
Okoli leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu nove Fundlandije ustanovili majhno oporišèe. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko pa so takratne kolonialne sile - Španija, Anglija in Francija zaèele tekmovati za prevlado na odkriti celini. V 15. stoletju je John Cabot prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja Henrika VII. Konec 15. stoletja je francoski pomoršèak Jacques Cartier raziskoval ustje Reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine. Prva oporišèa pa so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob Reki sv. Lovrenca. Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine (Nova Anglija), hkrati pa so iskali severozahodni prehod skozi arktiène vode. Henry Hudson je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov krzna na celini. Leta 1670 so ustanovili Družbo Hudsoonevega zaliva. Proti koncu 17.stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se zaèeli spopadi med obema silama. Leta 1759 so britanske èete z zvijaèo premagale Francoze in leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je konèalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S quebeškim aktom so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimsko - katoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogoèili da se je francoska kultura obdržala na celini. Med Ameriško revolucijo so Kanado preplavili britanski lojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19.stoletju sledili škotski in irski priseljenci.
Ustavno je Kanada zaèela obstajati leta 1791 ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo Kanado, ki je bila britanska in Spodnjo Kanado, ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in narašèajoèega razoèaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco, katere glavno mesto je bilo sprva Montreal nato pa Ottawa. Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.
Leta 1858 je Nova Kaledonija postala britanska kolonija Britanska Kolumbija. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili železnico se je pridružila federaciji. Gradnja kanadske pacifiške železnice je odprla zahod in priseljenci iz Evrope so ustvarili družbeni mozaik, ki je znaèilen za zdajšnje prerijske province.
Od leta 1905 so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politièno uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami OZN in NATO - nikoli pa ji ni uspelo da bi odpravila notranja nasprotja med angleško in francosko govoreèima deloma prebivalstva v provinci Quebec.

Sedaj je Kanada razdeljena na 10 provinc in dva teritorija - Severozahodni in Jukonski teritorij
Province so:
-Alberto -Manitobo
-Britansko -Kolumbijo
-Novi Brunswick -Novo Fundlandijo -Novo Škotsko -Ontario
-Quebec -Saskatchewan
-Otok Princa Edvarda

Kanada je druga najveèja država na svetu in zavzema severno polovico Severne Amerike. Kanada se razteza od bogatih lovišè v vodah okrog Nove Fundlandije do visokih gora in prostranih gozdov Skalnega gorovja. Najjužnejšo mesto Windsor leži na 42.vzporedniku, na severu pa sega Kanada vse do 84.vzporednika.

3. RELIEFNE ZNAÈILNOSTI

Kanadska pokrajina je izredno raznolika. Podnebne razmere, ki nihajo med skrajnostmi, so vplivale na naseljenost prebivalstva v tej trdi in neizprosni deželi, ki bi jo lahko razdelili na sedem velikih naravnih enot. V središèu dežele je Kanadski šèit, ki je eden najstarejših delov na zemlji, je predel predkambijskih kamnin, ki so jih med ledeno dobo preoblikovali ledeniki, zdaj pa jih pokrivajo prostrani gozdovi. Na vzhodu se med Apalaškim gorovjem in Kanadskim šèitom razteza ob reki sv. Lovrenca nižavje, kjer je rodovitna orna zemlja. Od tod je tudi dostop v notranjost dežele in do Velikih jezer. Na zahodu se razprostira Velika ravnina, znana tudi pod imenom prerije, kjer so velikanske travnate stepe. Prerije so ena najveèjih žitnic na svetu. Segajo od Skalnega in Obrežnega gorovja ob tihem oceanu. Kanadske Kordiljere obsegajo Obrežno gorovje, visoke planote in Skalno gorovje. Proti skrajnemu severu se razprostira veliko obmoèje arktiènih otokov.

Kanadske Kordiljere - vrhovi , ki so del gorske verige v zahodnem delu Severne Amerike dosegajo višino med 3000 - 4000 metri, najvišje pa so na Jukonu. Mount logan je s 5951 najvišji vrh Kanade. Sistem Kordiljer se deli v veè vzporednih gorskih verig, ki loèujejo visoke planote, kotline ali globoke soteske. Gorske verige potekajo od severa proti jugu in s tem na preèno smer glavnih - pacifiških zahodnih vetrov.

Prerije - so prostrani svet valovite travnate stepe z neizmernimi gozdovi na severu. Na rodovitni èrni zemlji, ki je nastala s tisoèletja dolgim odlaganjem sedimentov, uspevajo vse vrste žit. Pod površjem, še zlasti na severu Alberte, skrivajo bogata nahajališèa premoga, zemeljskega plina in surove nafte.

Kanadski šèit - je eden najstarejših gorskih masivov na zemlji. V milijonih let so ga ledeniki razdrobili in obrusili, tako da so danes ostali le še nizki granitni grièi. Sledovi ledu se kažejo povsod, s ledeniškimi razpokami, na velikih skalah, z morenami in s stotisoèerimi jezeri. Tanka plast zemlje na tem svetu ni naklonjena kmetijstvu, èezenj se razteza 1500 kilometrov širok pas iglastih gozdov. Od leta 1880. ko so med gradnjo transkontinetalne železnice severno od Gornjega jezera odkrili bogata nahajališèe in velike zaloge železove rude, niklja in kobalta, pa je to obmoèje kanadska zakladnica. Nižavje Hudsonovega zaliva, ki se razteza med Kanadskim šèitom in južnim robom Hudsonovega zaliva, je ravna redko naseljena pokrajina, ki jo pokrivajo gozdovi in moèvirja.

Nižavje sv. Lovrenca - je majhno obmoèje, vendar je v njem središèe kanadskega gospodarstva. Ena od znaèilnostih Nižavja sv. Lovrenca je pas brezovih in javornih gozdov, ki sega na jug Apalaèev. Javor je eno najpomembnejših dreves, iz katerega pridobivajo slovit javorov sirup, javovor list pa je tudi simbol Kanade. Žal je kisli dež zaèel unièevati tudi ta mogoèna drevesa.
Reka sv. Lovrenca je dolga 1287 km in vodi v osrèje severnoameriške celine. Ima pomembno vlogo v trgovinskem prometu ZDA in Kanade. Reka sv. Lovrenca je pomembna morska pot, po kateri lahko plujejo velike èezoceanske ladje do pristanišè Velikih jezer. V nasprotju z veèino drugih rek Reka sv. Lovrenca ne pridrvi z gora, ampak se mirno zlije v svoj tok iz severovzhodnega dela Ontarijskega jezera. Zgornji tok reke je posejan z veè kot 1700 otoèki, ki sestavljajo otoèje Tisoèih otokov, južni obronrki gorskih verig starega Kanadskega šèita. Srednji del reke sega od Montreala do Quebeca. Rodovitno dolino sv . Lovrenca so tako kot doline ob Velikih jezerih izdolbli mogoèni ledeniki, ki so med zadnjo ledeno dobo pred veè kot 15 000 leti pokrivali Kanado in velika obmoèja Severne Amerike. V dolini sv. Lovrenca, ki je bilo prvo naseljeno obmoèje, zraste veèina kanadskih kmetijskih pridelkov.

Arktièni otoki - so najsevernejši del Kanade. Ležijo onstran severnega teèajnika. Ta redko naseljen svet tundre in lišajev, kjer ni niti enega drevesa, pokriva deset mesecev v letu snežna odeja. Zaradi velikih proizvodnih in transportnih stroškov so nahajališèa nafte in plina le malo izkorišèana.

4. PODNEBJE

Kanadsko podnebje je odsev raznolikosti njenih pokrajin in njene severne lege. Zima v Kanadi lahko traja šest mesecev ali še dlje. Povpreène temperature januarja se gibljejo med -7°C in -12°C na jugu, medtem ko se spustijo na severu tudi pod -40°C. temperature moèno nihajo in pogosto nastopijo nenadne otoplitve. Poleti se temperature dvignejo tudi nad 30°C. Julij je najtoplejši mesec v letu. Pomladi so pogosto zelo kratke. Kanadsko podnebje je znaèilno celinsko. Temperature so izenaèene na obali Tihega in Atlantskega oceana, kjer je tudi najveè padavin. V gozdovih ob Tihem oceanu so velikanske jelke visoke tudi do sto metrov. Gorske verige Kordiljer prepreèujejo toplim in vlažnim vetrovom iz Tihega oceana dostop do notranjosti dežele. In tako so padavine zelo obilne v gorah, prerij onstran njih pa ne dosežejo. Doline v Kordiljerah imajo skoraj tropsko podnebje in ob intenzivnem namakanju sta se dolini rek Fraser in Okanagan spremenili v pravi sadovnjak. Na daljnem severu je padavin presenetljivo malo, to je podroèje trajne zmrzali, ki je sonce tudi med poletjem ne odtaja.

5. PREBIVALSTVO

Na velikem ozemlju Kanade, ki obsega površino kot Evropa živi samo 27, 3 milijona prebivalcev. Pokrajina subpolarnega in polarnega podnebnega pasu je veèinoma neposeljena. Tam so na skrajnem severu le redka naselja Eskimov, južneje pa Indijancev ali prebivalcev posameznih rudniških in ribiških naselij.
Prebivalstvo Kanade je osredotoèena na jugu države, med mejo ZDA in 60. vzporednikom, kjer živi na 10% ozemlja kar okrog 90% prebivalstva. Pa tudi v tem pasu prebivalstvo ni enakomerno razporejeno, saj je gosteje naseljeno predvsem Velikih jezerih in ob reki sv. Lovrenca. Tu živi namreè dobrih 60% vseh kanadskih prebivalcev.
Kanada sodi med države z visoko stopnjo urbanizacije, saj živi v mestnih naseljih kar 77% Kanadèanov. Tudi v Kanadi je podobno kot v ZDA prebivalstvo v zadnjem poldrugem stoletju hitro narašèalo. Ob zaèetku 19. stoletja je v Kanadi živelo 600 000 ljudi, do leta 1990 pa se je njihovo število poveèalo na 27,3 milijonov.
V jugovzhodnem delu Kanade, zlasti v provinci Quebec je francoski jezik še moèno zastopan. Sicer pa veèina ali 67% Kanadèanov govori angleški jezik. Prvotni domaèini Indijanci, ki jih je bilo leta 1988 še 368 000, so se morali po kolonizaciji prerij preseliti bolj na sever, kjer jih živi danes veèina ali 74% v rezervatih. Od 25 000 Eskimov, ki žive na severu Kanade in se preživljajo z lovom in ribolovom, se jih vedno veè prilagaja sodobnejšim življenjskim oz. bivalnim razmeram.

6. PROMET

Samo južni del Kanade je prometno razvit. Veèina pomembnejših cest in železnic je speljanih preko kanadske celine, to je od atlantske do tihooceanske obale, preko južnih kanadskih pokrajin. Proti severu vodi preko celotnega kanadskega površja le transamerišèa cesta, ki z zahodnem delu povezuje ozemlje ZDA z loèeno Aljasko. Druge redke ceste in železnice, ki vodijo proti severu, pa se konèajo ob severni gozdni meji. Prostrane severne kanadske pokrajine so tako še vedno obmoèja zaèetnega naseljevanja, ki ga spodbuja raziskovanje in izkorišèanje rudnih bogastev, s katerimi so ti predeli bogati. Oddaljeni severni predeli so z gosteje naseljenimi južnimi pokrajinami prometno povezani le z letalskimi povezavami.

7. GOSPODARSTVO

Za kanadsko industrijo je znaèilna moèna navezanost na surovine, s katerimi razpolaga. Tako se je na podlagi nahajališè železa razvilo ladjedelništvo, zaradi svinca, cinka in nikla vojaška industrija, na osnovi prostranih gozdov pa celuloza in papirna industrija. Novejšo letalsko industrijo je pospešila moèna industrija aluminija. Posamezne industrijske panoge, zlasti elektroindustrija, gumarska, letalska in avtomobilska ter kemièna industrija so se razvile pod moènim vplivom tujega, predvsem ameriškega kapitala, ki je v obdobjih moènejšega povpraševanja po doloèenih industrijskih izdelkih prenašal v Kanado dislocirane obrate
Jugovzhodne pokrajine ob severni obali Velikih jezer in ob reki sv. Lovrenca imenujejo srce Kanade. Ta naziv so dobile zaradi gospodarske pomembnosti. Tu sta osredotoèeni veè kot 2/3 kanadske industrije, hkrati pa so tu tudi najveèja mesta. moènejši industrijski razvoj je omogoèila zlasti plovnost Velikih jezer, ki se preko kanalov povezana na eni strani z Atlantskim oceanom, na drugi strani pa tudi s plovno reko Misisipi v ZDA.te plovne poti so omogoèile cenen transport premoga, železove rude in lesa do železarn in velikih celuloznih tovarn. Semkaj so se nato usmerili tudi obrati raznovrstne predelovalne industrije. Plovne kanale do Velikih jezer so po drugi svetovni vojni usposobili za plovbo èezoceanskih ladij, tako je možen ladijski promet z Atlantika daleè v notranjost celine.
Drugo gospodarstvo posebej pomembno podroèje so prerije. Najbolj rodovitna kanadska tla in za ta pas sorazmerno toplo poletno podnebje omogoèata hitro rast žita. Hkrati temelji kmetijska proizvodnja kanadskih prerij na velikih mehaniziranih farmah. Žitne farme merijo od 500 - 600 ha, žitno - živinorejske pa okrog 150 ha. Ker ima Kanada sorazmerno malo prebivalcev, proizvaja prav ta regija znatne kmetijske presežke, zlasti pšenice in tudi mesa. Zato ob dobrih letnih letinah izvozi Kanada kar 40% kmetijske proizvodnje.
Tretji gospodarsko razvitejši in moènejši poseljen pas ob južnem delo tihooceanske obale. Sorazmerno mila oceansko klima je bila na eni strani ustrezna za razvoj kmetijstva, s poudarkom na mleèni živinoreji, sadjarstvu in zelenjadarstvu, na drugi strani pa zaradi bogatih gozdov za razvoj celulozne industrije. Hkrati so bogata nahajališèa zlasti kovinskih rudnin spodbudila tudi moèan razvoj rudarstva.Kljub klimatsko neugodnim naravnim razmeram na obsežnem ozemlju sodi Kanada med visokorazvite države sveta. Samo še 5% zaposlenih dela v kmetijstvu. Na drugi strani pa že veè koz 60% zaposlenega prebivalstva dela v terciarnih dejavnostih. Ker je število prebivalcev majhno v razmerju do velike proizvodnje v ribištvu, krznarstvu, gozdarstvu, rudarstvu, kmetijstvu ter v proizvodnji kovin, zlasti aluminija, bakra pa celuloze in papirja, lahko velik del teh proizvodov izvaža. Bogato rudno bogastvo v severnih delih države, to je ne Kanadskem šèitu in na Labradorju, postopoma spodbuja redko poselitev tudi tam.
8. LITERATURA

- Brinovec et. al. Regionalna geografija sveta 2: Založba Mladinska knjiga
- Zgodovinski atlas sveta

Avtor: