Kje se pojavljajo kraške oblike?

Pri nas se kraške oblike pojavljajo na Krasu in drugih pokrajinah dinarskega sveta. Beseda Kras izhaja iz besede karra, kar pomeni kamen, ker je bila v preteklosti za to pokrajino znaèilna kamnita podlaga. Kras je svet podolij in visokih gozdnatih kraških planot z redkimi vodotoki in zakraselim, èloveku neprijaznim površjem. Zato je poselitev redka, vasi pa majhne. Pravo nasprotje je pravljièni podzemeljski svet, ki ga je oblikovala voda. Izdolbla je na tisoèe jam s kapniki in drugimi jamskimi oblikami. Tu živi svetovno znana èloveška ribica.

Površinski kraški pojavi so:
-vrtaèe,
-uvale,
-kraška polja.

Podzemni kraški pojavi pa so:
-presihajoèa jezera,
-požiralniki,
-ponikalnice,
-kraške jame,
-kapniki, stebri, sige, …

Vrtaèe

Najbolj pogosta kraška oblika so vrtaèe, ki imajo znaèilno lijakasto obliko. Poznamo skledaste, lijakaste, kotlaste in vodnjakaste vrtaèe. Dno je ravno in prekrito z rdeèo prstjo (jerina , terra rossa). Rdeèo barvo ji dajejo delci železovega oksida. Vrtaèa nastane tako, da kisla deževnica razjeda apnenec. Jerine ne more raztopiti in ostane na dnu vrtaèe. Ta prst je zelo rodovitna, a jo je težko obdelovati. Vèasih je bila pomembna krpica obdelovalne zemlje, danes pa je veèina zarašèenih z grmovji in robidnicami.

Uvale

Uvala je kraška oblika, manjša od kraškega polja in veèja od vrtaèe.

Kraška polja

Posebno zanimive in za ljudi pomembne oblike kraškega površja so kraška polja. Njihovo ravno dno obdajajo vzpetine, njihova poboèja pa se strmo vzdigujejo. Po kraškem svetu leno teèe reka in dela številne zavoje in okljuke. Njena posebnost je, da izvira na enem koncu polja in izginja v apniško notranjost na drugem. Taki reki pravimo ponikalnica. Kraško polje obièajno pokriva tanka plast nasipin, ki jih je odložila reka. Samo dno kraškega polja je vlažno in ni primerno za naselitev, zato so naselja in njive ter boljši travniki na robu polj. Najbolj znana kraška polja so: Cerkniško polje, Koèevsko polje (najveèje), Planinsko polje,…

Presihajoèa jezera

Presihajoèe jezero je obèasno jezero oziroma poplavljeno kraško polje. Eno najbolj znanih presihajoèih jezer, tudi zunaj naših meja, je Cerkniško jezero. Zaslovelo je pred 300 leti, ko ga je opisal Valvasor in ga imenoval pravo èudo narave.
V Valvasorjevem berilu beremo:½ V jezeru je mnogo jam in lukenj, mnogo grièev, ker dno ni posebno ravno. Na dnu med letom lahko ribarijo, zajce gonijo, divjaèino in druge ptice s sokoli love, travo kose, proso sejejo in žanjejo, se z vozom ali ladjo vozijo, lahko tovor po ledu vleèejo in vsakovrstno perjad streljajo…½

Požiralniki

Mestom, kjer voda ponikne v tla, pravijo domaèini požiralniki. Številni so na samem kraškem polju, še veè pa jih je na njegovem obrobju. Med takimi sta najbolj znana ponora Velika in Mala Karlovica na robu Cerkniškega polja.

Ponikalnice

Ponikalnica je voda, ki teèe po kraškem svetu in ponikne v kraško podzemlje. Odprtina, kamor se izgublja voda, se imenuje ponikev.

Kraške jame

Kraška jama je podzemeljska votlina, ki jo je izdolbla tekoèa voda s korozijo (raztapljanje apnenca). Ker se apnenec raztaplja, se vedno bolj širijo. Oblikujejo se poševni in navpièni jamski rovi. Eni se širijo hitreje, drugi poèasneje. Skozi širše rove voda hitreje in moèneje uèinkuje, tako, da rovi ponekod postanejo prave jame ali celo dvorane. V nekaterih se voda postopoma znižuje in teèe po drugih rovih. Take jame so dostopne le jamarjem, potapljaèem in raziskovalcem kraškega podzemlja.

Kapniki, sige, stebri, …

Kapniki so posebnost kraških jam. Rastejo iz tal - stalagmiti ali s stropa - stalaktiti. Vèasih se stalagmit in stalaktit združita v steber. Imajo tudi razliène oblike cevèic, sig ali èesa še bolj nenavadnega. Argonitne iglice, podobne ježkom so posebnost nekaterih jam. So blešèeèe bele. Rastejo na stropu in so dolge 10 cm in veè. Vidimo jih lahko v Ravenski jami na Cerkljanskem, v Križni jami pri Ložu in Rotovnikovi jami pri Šoštanju.

Zanimivosti

Apnenec je netopen v èisti vodi. Topi se v deževnici, ki se navzema kislih primesi. Jerina pa je tisti del apnenca, ki ga voda ni mogla raztopiti, zato se je poèasi nabiral na dnu vrtaè. Èeprav je takšna prst težka, je bila vèasih pomembna krpica obdelovalne zemlje. Danes je zelo malo vrtaè obdelanih in pogosto jih zarašèa robidovje in grmièevje.

Cerkniško jezero je najveèje presihajoèe jezero v Sloveniji. Ko je polno, se razprostira na površini 2400 ha in je dolgo nad 10, široko pa kakih 5 km. V njem je približno 76 milijonov m vode.

Kapniki rastejo zelo poèasi - v 10 letih za 1 mm ali manj.

Kraški svet je od nekdaj vzbujal zanimanje. V preteklem stoletju so raziskovalci iz vsega sveta spoznali in raziskovali kraški relief prav na obmoèju današnje Slovenije. Inštitut za raziskovanje krasa je danes v Postojni.

Avtor: