MEHIKA
Je ena najveèjih držav Latinske Amerike, njena kultura je barvita in raznolika. Veliko naravno bogastvo in hiter gospodarski razvoj pa ne dohajata prirastka prebivalstva. Njeno glavno mesto je Ciudad de México. Ima 1 958 201 km2 in šteje 92 202 199 prebivalcev.
POKRAJINA:
Mehika se razprostira v geološko nemirnem delu sveta. Veliko obmoèji
ogrožajo pogosti potresi in ognjeniški izbruhi. Tako je hud potres
leta 1985 opustošil prestolnico Ciudad de México.
Široko obalno ravnino ob Mehiškem zalivu obrobljajo moèvirja,
lagune in pešèine, pacifiška obalna ravnica pa je ožja
in bolj razèlenjena. Med oceanskima obalama je velika Mehiška planota.
Proti jugu se planota dvigne v Osrednjo Mezeto z mogoènimi ognjeniki,
med katerimi sta tudi Citlatépetl in Popocatépetl. Višavje
obdaja na vzhodu, jugu in zahodu gorstvo Sierra Madre.
PODNEBJE:
Daleè na severu je pušèava s skopimi padavinami in temperaturnimi
skrajnostmi. Na jugu pade najveè dežja od maja do avgusta. V smeri
JV pa je padavin veè in najveè jih pade ob obali Mehiškega
zalive in na J.
- tierra caliente (vroèa dežela): sem spadajo obalne ravnine in
vznožja Sierre Madre, tu veèkrat divjajo tropski hurikani, ki prihajajo
z Mehiškega zaliva in Tihega oceana.
- Tierra templada (zmerna dežela): sem spada precejšen del Mehiške
planote nad 1000m.
- Tierro frio (hladna dežela): priène se na nadmorski višini
2000m.
- Tierra helada (ledena dežela): je nad višini 4000m, tu so temperature
vedno pod 10°C.
ZGODOVINA:
V Mehiki se je zvrstilo veè visoko razvitih zgodnjih civilizacij. Znani
so predvsem Olmeki, Maji in Azteki. Leta 1535 pa današnja Mehika postane
ozemlje imenovano Nova Španija. Mehika se je upirala španski oblasti
in si svoje pravice in svobodo priborila leta 1821. leta 1845 se je Mehika zaman
upirala ZDA, ki so ji prikljuèile Teksas. Sledila je ogorèena
vojna, ki jo je Mehika izgubila.
PREBIVALSTVO:
Tretjina Mehikancev so Indijanci in veè kot polovica je mestincev (mešanica
med Evropejci in Indijanci). Uradni jezik je španšèina in veèina
prebivalcev je rimo-katoliške vere. Veè kot dve tretjini državljanov
živi na obmoèju velikih mest, kot so Ciudad de México, Guadalajara
in Monterrey. Glavno mesto je verjetno najbolj obljudeno mesto na svetu. Èez
S mejo se Mehièani skrivaj na veliko izseljujejo v ZDA.
GOSPODARSTVO:
Ker je malo dobre obdelovalne zemlje morajo veliko hrane uvažati. Gospodarsko
rast države zavirajo nižanje cen nafte, hud potres v glavnem mestu
leta 1985 in prezadolženost v tujini. Leta 1995 so morali celo uvesti nujne
varèevalne ukrepe.
- kmetijstvo: veèina obdelovalne zemlje je na osrednji planoti. Za izvoz
pridelujejo kavo, sladkorni trst in bombaž, za domaèo porabo pa
koruzo, buèe in fižol. Na S je razvita govedoreja, lovijo pa tudi
ribe, ki jih v veèini prodajo v tujini. Najveè gozdov je na V
in J. drevesa dajejo trd in dišeè les pa tudi sok za žveèilni
gumi.
- Industrija: V Mehiki so najveèja ležišèa srebra na
svetu. Izvažajo tudi cink, baker in svinec. Velikanska ležišèa
nafte in zemeljskega plina prinašajo Mehiki veèino deviz. Pomembna
je še hidro-elektrièna energija, vedno bolj pa izkorišèajo
tudi vroèe vrelce.
- Promet: Turizem je spudbudil gradnjo cest ter razvoj letalske mreže.
Gostota cestnega omrežja se je od leta 1940 podvojila in se še poveèuje
- ZDRAVSTVO: je dostopno predvsem v mestnih okoljih, zato je na podeželju
veèja umrljivost in razširjenost bolezni (zlasti malarije)
GVATEMALA
POKRAJINA
V osrèju države dta dve gorski verigi:
- starejša Altos Cuchumantes
- mlajša Sierra Madre (s številnimi ognjeniki)
prst bogati ognjeniški pepel, zato je tamkajšnje obmoèje najrodovitnejši
del države.
PODNEBJE
je veèinoma tropsko, deževna doba traja od maja do novembra. V nižinskem
deževnem gozdu je obilje tropskih trdolesnih dreves in kavèukovcev,
na višjih legah pa rastejo hrasti in iglavci.
ZGODOVINA
Tu je veè stoletij bilo ozemlje civilizacije Majev. Kasneje so Gvatemalo
zavzeli Španci in jo razdelili na velika kmetijska posestva, katerih zemljo
so obdelovali Indijanci. Posledice II. Svetovne vojne so povzroèile gospodarsko
propadanje, politièno nasilje in nenehne vojaške udare
PREBIVALSTVO
Veè kot polovica državljanov je mešanica špansko- indijanskega
rodu, v veri pa prevladuje rimsko katoliška.
GOSPODARSTVO
Še vedno je izrazito kmetijsko. Glavni pridelek je kava, ki ima tudi najveèji
delež v izvozu. Pomembni so še koruza, banane, sladkorni trs in bombaž.
Na pašnikih ob pacifiški obali redijo velike èrede goveda.
Tu ni rudnega in energijskega bogastva, razen manjših kolièin nafte
in bakra.
BELIZE
POKRAJINA
Na S je nizka, marsikje moèvirnata ravnina v poreèju rek Belize
in Hondo (reka Hondo je tudi meja med Belize in Mehiko). Proti notranjosti se
svet nekoliko dvigne v grièevje Jukatana, proti J pa v strmo, nazobèano
hribovje Maya. Obalni pas je ozek, obala nizka, pred njo je verižna pregrada
majhnih koralnih otokov in èeri.
PODNEBJE
Je tropsko z deževno dobo od junija do novembra. Obalno obmoèje
resno ogrožajo hurikani. Tako je leta 1961 hurikan unièil mesto
Belize, zato so prestolnico prenesli v notranjost države, v Belmopan. Skoraj
polovico države prekriva gost tropski deževni gozd, za sušna
obmoèja pa so znaèilni redki gozdovi in savane.
ZGODOVINA
Belize je bil nekoè del starega majevskega imperija, èigar ostanke
še vedno odkrivajo. Leta 1981 je kolonija je postala neodvisni Belize.
PREBIVALSTVO
Uradni jezik je anglešèina, veèina prebivalstva pa govori
kreolšèino. Med prebivalci je najveè potomcev Indijancev
in Afriških èrncev, nekaj malega pa je tudi Evropejcev in Severnoamerièanov.
GOSPODARSTVO
Temelj gospodarstva je poljedelstvo, ki zaposluje veè kot èetrtino
delovne sile in ga tudi naèrtvo razvijajo. Glavni pridelek je sladkorni
trs, pomembni pa so še agrumi in banane. Živinoreja pa je manj pomembna.
Pomen gozdarstva in lesarstva, ki sta bili nekdaj najpomembnejši gospodarski
dejavnosti, se zmanšuje. Razen lesa nimajo zalog rud in goriva, zato morajo
le te skoraj v celoti uvažati.
| Avtor: |
|
|
