MEHIKA

Je ena največjih držav Latinske Amerike, njena kultura je barvita in raznolika. Veliko naravno bogastvo in hiter gospodarski razvoj pa ne dohajata prirastka prebivalstva. Njeno glavno mesto je Ciudad de México. Ima 1 958 201 km² in šteje 92 202 199 prebivalcev.

POKRAJINA:

Mehika se razprostira v geološko nemirnem delu sveta. Veliko območji ogrožajo pogosti potresi in ognjeniški izbruhi. Tako je hud potres leta 1985 opustošil prestolnico Ciudad de México.

Široko obalno ravnino ob Mehiškem zalivu obrobljajo močvirja, lagune in peščine, pacifiška obalna ravnica pa je ožja in bolj razčlenjena. Med oceanskima obalama je velika Mehiška planota. Proti jugu se planota dvigne v Osrednjo Mezeto z mogočnimi ognjeniki, med katerimi sta tudi Citlatépetl in Popocatépetl. Višavje obdaja na vzhodu, jugu in zahodu gorstvo Sierra Madre.

PODNEBJE:

Daleč na severu je puščava s skopimi padavinami in temperaturnimi skrajnostmi. Na jugu pade največ dežja od maja do avgusta. V smeri JV pa je padavin več in največ jih pade ob obali Mehiškega zalive in na J.

-         tierra caliente (vroča dežela): sem spadajo obalne ravnine in vznožja Sierre Madre, tu večkrat divjajo tropski hurikani, ki prihajajo z Mehiškega zaliva in Tihega oceana.

-         Tierra templada (zmerna dežela): sem spada precejšen del Mehiške planote nad 1000m.

-         Tierro frio (hladna dežela): prične se na nadmorski višini 2000m.

-         Tierra helada (ledena dežela): je nad višini 4000m, tu so temperature vedno pod 10°C.

ZGODOVINA:

V Mehiki se je zvrstilo več visoko razvitih zgodnjih civilizacij. Znani so predvsem Olmeki, Maji in Azteki. Leta 1535 pa današnja Mehika postane ozemlje imenovano Nova Španija. Mehika se je upirala španski oblasti in si svoje pravice in svobodo priborila leta 1821. leta 1845 se je Mehika zaman upirala ZDA, ki so ji priključile Teksas. Sledila je ogorčena vojna, ki jo je Mehika izgubila.

PREBIVALSTVO:

Tretjina Mehikancev so Indijanci in več kot polovica je mestincev (mešanica med Evropejci in Indijanci). Uradni jezik je španščina in večina prebivalcev je rimo-katoliške vere. Več kot dve tretjini državljanov živi na območju velikih mest, kot so Ciudad de México, Guadalajara in Monterrey. Glavno mesto je verjetno najbolj obljudeno mesto na svetu. Čez S mejo se Mehičani skrivaj na veliko izseljujejo v ZDA.

GOSPODARSTVO:

Ker je malo dobre obdelovalne zemlje morajo veliko hrane uvažati. Gospodarsko rast države zavirajo nižanje cen nafte, hud potres v glavnem mestu leta 1985 in prezadolženost v tujini. Leta 1995 so morali celo uvesti nujne varčevalne ukrepe.

-         kmetijstvo: večina obdelovalne zemlje je na osrednji planoti. Za izvoz pridelujejo kavo, sladkorni trst in bombaž, za domačo porabo pa koruzo, buče in fižol. Na S je razvita govedoreja, lovijo pa tudi ribe, ki jih v večini prodajo v tujini. Največ gozdov je na V in J. drevesa dajejo trd in dišeč les pa tudi sok za žvečilni gumi.

-         Industrija: V Mehiki so največja ležišča srebra na svetu. Izvažajo tudi cink, baker in svinec. Velikanska ležišča nafte in zemeljskega plina prinašajo Mehiki večino deviz. Pomembna je še hidro-električna energija, vedno bolj pa izkoriščajo tudi vroče vrelce.

-         Promet: Turizem je spudbudil gradnjo cest ter razvoj letalske mreže. Gostota cestnega omrežja se je od leta 1940 podvojila in se še povečuje

-         ZDRAVSTVO: je dostopno predvsem v mestnih okoljih, zato je na podeželju večja umrljivost in razširjenost bolezni (zlasti malarije)

GVATEMALA

POKRAJINA

V osrčju države dta dve gorski verigi:

-          starejša Altos Cuchumantes

-          mlajša Sierra Madre (s številnimi ognjeniki)

prst bogati ognjeniški pepel, zato je tamkajšnje območje najrodovitnejši del države.

PODNEBJE

 je večinoma tropsko, deževna doba traja od maja do novembra. V nižinskem deževnem gozdu je obilje tropskih trdolesnih dreves in kavčukovcev, na višjih legah pa rastejo hrasti in iglavci.

ZGODOVINA

Tu je več stoletij bilo ozemlje civilizacije Majev. Kasneje so Gvatemalo zavzeli Španci in jo razdelili na velika kmetijska posestva, katerih zemljo so obdelovali Indijanci. Posledice II. Svetovne vojne so povzročile gospodarsko propadanje, politično nasilje in nenehne vojaške udare

PREBIVALSTVO

Več kot polovica državljanov je mešanica špansko- indijanskega rodu, v veri pa prevladuje rimsko katoliška.

GOSPODARSTVO

Še vedno je izrazito kmetijsko. Glavni pridelek je kava, ki ima tudi največji delež v izvozu. Pomembni so še koruza, banane, sladkorni trs in bombaž. Na pašnikih ob pacifiški obali redijo velike črede goveda. Tu ni rudnega in energijskega bogastva, razen manjših količin nafte in bakra.

BELIZE

POKRAJINA

Na S je nizka, marsikje močvirnata ravnina v porečju rek Belize in Hondo (reka Hondo je tudi meja med Belize in Mehiko). Proti notranjosti se svet nekoliko dvigne v gričevje Jukatana, proti J pa v strmo, nazobčano hribovje Maya. Obalni pas je ozek, obala nizka, pred njo je verižna pregrada majhnih koralnih otokov in čeri.

PODNEBJE

Je tropsko z deževno dobo od junija do novembra. Obalno območje resno ogrožajo hurikani. Tako je leta 1961 hurikan uničil mesto Belize, zato so prestolnico prenesli v notranjost države, v Belmopan. Skoraj polovico države prekriva gost tropski deževni gozd, za sušna območja pa so značilni redki gozdovi in savane.

ZGODOVINA

Belize je bil nekoč del starega majevskega imperija, čigar ostanke še vedno odkrivajo. Leta 1981 je kolonija je postala neodvisni Belize.

PREBIVALSTVO

Uradni jezik je angleščina, večina prebivalstva pa govori kreolščino. Med prebivalci je največ potomcev Indijancev in Afriških črncev, nekaj malega pa je tudi Evropejcev in Severnoameričanov.

GOSPODARSTVO

Temelj gospodarstva je poljedelstvo, ki zaposluje več kot četrtino delovne sile in ga tudi načrtvo razvijajo. Glavni pridelek je sladkorni trs, pomembni pa so še agrumi in banane. Živinoreja pa je manj pomembna. Pomen gozdarstva in lesarstva, ki sta bili nekdaj najpomembnejši gospodarski dejavnosti, se zmanšuje. Razen lesa nimajo zalog rud in goriva, zato morajo le te skoraj v celoti uvažati.

SALVADOR

HONDURAS

NIKARAGVA

KOSTARIKA

PANAMA