Združitev države in problemi

Oktobra leta 1990 sta se Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratična republika združili v novo državo Nemčijo, z uradnim imenom Zvezna republika Nemčija.

S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni.  Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile.

-Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno l. 1949) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn.

-Nemško demokratično republiko (l. 1949) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katerega nova prestolnica je Berlin.

Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čimprej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijskva, z gradnjo prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.

Danes pa je Nemčija razdeljena na 16 zveznih dežel:

- Bavarska

- Baden- Württemberg

- Posarje

- Rheinlad pfatz

- Hessen

- Thüringen

- Saška

- Saška- anhalt

- Severno porenje vestfalija

- Spodnja Saška

- Brandenburg

- Mecklenburg- Vorpommern

- Schleswig- Holstein

- ?

- ?

- ?

Prebivalstvo

Prebivalstvo Nemčije je v veliki večino nemško.  Je pa tudi dom številnih Turkov, Italijanov in državljanov nekdanje Jugoslavije. Od prvotnih slovanskih priseljencev, o katerih priča mnogo krajevnih imen, se je do danes ohranilo v Lužici ob zgornjem toku reke Spree čez 100 000 Lužiških Srbov s središčem v Budyšinu (Bautzen). Že pred 2. svetovno vojno pa so v gozdarstvu, industriji in zlasti rudarstvu delali številni tuji delavci.

Gospodarsko visoko razvite zahodne dežele Nemčije so med najpogosteje poseljenimi v Evropi. Celotna Nemčija pa ima približno 80 milijovov prebivalcev.

Vzroki za preseljevanje v ZRN v zadnjih 30tih letih so bili predvsem gospodarski. Priseljevanje so tudi omejevali zaradi manjših potreb po delovni sili

Gospodarski in tudi geografski položaj je pospešil rast in razvoj nemških mest. med množico velikih mest pa so bolj pomembna predvsem poslovna središča:

- prestolnico so preselili iz Bonna v Berlin,

- Hamburg ima največje nemško pristanišče,

- München je glavno mesto največje zvezne dežele Bavarske ter trgovsko, poslovno in industrijsko središče,

- Frankfurt pa je eno največjih bančnih, poslovnih, sejemskih, telekomunikacijskih in prometnih središč Evrope

- Znana pa so tudi številna gospodarsko pomembna mesta: Düsseldorf, Stuttgart, Köln, Essen in Dortmund. Mesta v vzhodnih deželah so v svojem razvoju močno zaostala.

Po verski pripadnosti pa so protestanti in rimski katoličani.

Gospodarstvo

Nemčija je gospodarsko visoko razvita država, tretja gospodarska velesila ter med prvimi industrijskimi silami na svetu. Vendar so velike razlike med deželami zahodnega in vzhodnega dela Nermčije. Medtem, ko je zahodni del že dosegel stopnjo postindustrijskega družbeno ekonomskega razvoja, je vzhodni del izrazito industrijska dežela.

Že predvojna Nemčija je bila visoko razvita industrijska država. Nemški monopolistični kapital in njena težka industrija sta se osredotočila v Porurju in v sosednjem Porenju, kjer je bil center nemške oboroževalne industrije, ki pa je bila med vojno delno uničena in oslabljena.

Gospodarski viri so: železova ruda, premog, zemeljski plin, grozdje in vino, mlekarski izdelki, hmelj in pivo, mesni izdelki, turizem.

Črni premog, z najpomembnimi rudniki v Porurju in Posarju, je bil zaradi svoje kakovosti in prometne lege blizu plovnega Rena eden najpomembnejših osnov nemške in sploh zahodnoevropske industrijske revolucije.

Predvojna Nemčija je bila v proizvodnji jekla in železa 2. na svetu, razvite pa so bile tudi druge industrijske panoge.

Prvo mesto med industrijskimi panogami je dosegla silno razvejana avtomobilska industrija in polovica vseh izdelanih vozil gre za izvoz. Pomembne so še kemična, kovinska, strojna in elektronska industrija. Ima pa tudi zelo močno črno metalurgijo.

Pokrajina

Nemčijo delimo na 4 pokrajinske enote:

- Severnonemško nižavje (Je velik ravninski pas med Francijo in Rusijo, tkaj so tudi znane večje reke : Ren in Laba)

- Nemško sredogorje (Je del širokega pasu gorovji in hribovji, ki poteka od osrednje Francije do Krpatov.)

- Južno Nemčijo (Večina tega območja je nizka planota, ki jo sekajo rečne doline.)

- Bavarsko planoto (Tukaj je najvišji nemški vrh ZUGspitze-2963m in znana reka Donava, ki je 2x daljša od Rena)

Podnebje

Nemško podnebje je izrazito celinsko (mrzle zime in vroča poletja).