Datoteka: Osebna izkaznica Portugalske
 

Osebna izkaznica Portugalske

Kazalo

1.      STATISTIČNI PODATKI

2.      PORTUGALSKA NEKOČ

3.      PORTUGALSKA DANES

4.      FIZIČNO – GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI PORTUGALSKE

5.      GOSPODARSTVO

6.      AZORSKI OTOKI IN MADEIRA

7.      SKLEP

8.      LITERATURA


1. STATISTIČNI PODATKI

DRŽAVA

Uradno ime: Portugalska republika

Velikost (v km2): 91971, vključno z Azorskimi otoki (2247), Madeiro (794) in pokrajinami ob ustjih Teja, Sada in Ria de Aveira (440).

Zemljepisna razdelitev: na severu gorata območja; bolj proti jugu sredogorje, na zahodu ob Teju in Sadu nižavje; na jugu, v Alenteju in Algavri, gričevnat svet.

Podnebje: oceansko, proti jugu bolj sredozemsko,

Glavne reke: Tejo, Guadiana, Mondego, Douro, Sado

Najvišji vrh: Serra de Estrela (1991m)

Glavno mesto: Lizbona

VLADAVINA

Oblika vladavine: predsedniška republika

Državni poglavar: predsednik

Šef vlade: predsednik ministrskega sveta

Upravna razdelitev: 22 upravnih okrožij

Zakonodaja: narodna skupščina z 250 člani, izvoljenimi za štiri leta

Sodstvo: visoko sodišče, prvostopenjska sodišča v vsakem upravnem okrožju, upravna sodišča

PREBIVALSTVO

Število prebivalcev (1990): 10 285 000

Uradni jezik: portugalščina

Vera: katoliki (95%)

Življenjska doba v letih: moški 66, ženske 74

Prirastek prebivalstva: 0,6%;Mlajši od 15 let: 23%

GOSPODARSTVO

Denarna enota: eskudo

BNP (bruto produkt na prebivalca): 15.200 $/prebivalca (1997)

Uvoz: nafta, stroji, avtomobili, žita in žitni izdelki

Izvoz: tekstilni izdelki, stroji, predivo, kemični izdelki, plutovina, ribji izdelki, les, vino, smole, olivno olje

Trgovinski partnerji: Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Francija in druge države EU

Promet: dolžina železnic: 3588 km (1989); potniški kilometri 6036 milijonov (1988)

Dnevniki: 35 s skupno naklado 859 000 (1988)

IZOBRAŽEVANJE

Obiskovanje šole po starosti: 6-10 let 100%, 11-17let 56%, 20-24 let 12%

2. PORTUGALSKA NEKOČ

Na ozemlje današnje Portugalske so se v zgodovini naselila keltiberska plemena, na jugu pa so bile kartažanske kolonije. Leta 72 pr. n. št. so si deželo podjarmili Rimljani. Portugalska je tesno povezana s civilizacijo iz rimske dobe. Veliko mest je zraslo na rimskih temeljih. Enako kot rimska kultura je v deželi pustila vidne sledove tudi arabsko islamska kultura, kar se kaže v arhitekturi in znanosti. Portugalski jezik je nastal iz ljudske latinščine in še danes spada med romanske jezike. Španska oblast je v zgodovini večkrat posegla po Portugalskem ozemlju. Medtem ko se je prvi poskus izjalovil, se je Španiji leta 1580 posrečilo zasesti Portugalsko, ki se je znebila tuje oblasti šele leta 1640.

Portugalski pomorščaki so ob pomoči svojih vladarjev in cerkve v času geografskih odkritij (15. stoletje) začeli odkrivati svet.. Razni pomembni pomorščaki so odkrivali nove celine. Henrik Pomorščak je odkril obalo zahodne Afrike, Bartolomeo Diaz je obplul Rt dobre nade, Vasco de Gama je odkril pot v Indijo in Pedro Alvarez Cabral je odkril Brazilijo.

Povsod v novih deželah so nastale portugalske kolonije, ki so zaživele pod portugalsko upravo. Država je začela hitro bogateti. Toda ta položaj na hitro pridobljene velike moči in bogastva ni trajal dolgo. Stroški kraljeve družine in plemstva so naraščali hitreje od prihodkov. Državo je oslabilo tudi Špansko osvajanje. V boju proti Špancem so Portugalci pričakovali Angleško pomoč. Ti so položaj dobro izkoristili in nadzorovali portugalsko zunanjo trgovino in pomorstvo, ki sta začela slabeti.

Vsi številni poskusi, da bi izpeljali reformo in se rešili iz težkega gospodarskega položaja, so končali klavrno. Veliki kmetijski posestniki (plemstvo in veliki kler) so zavrli gospodarske reforme. V naslednjih desetletjih za Portugalsko ni bilo več miru, saj je bila stalno vpletena v ustavne in politične boje.

Proti koncu 19. stoletja so se socialna nasprotja tako zaostrila, da republika, ki je nastala po koncu monarhije 1910 leta ni mogla rešiti družbena in politična nasprotja med industrijskim in kmečkim proletariatom na eni strani in buržoazijo, plemstvom in klerom na drugi strani. Diktator Antonio de Oliveiro Salazar (1889–1970), ki je prevzel oblast in vladal od leta 1928 do 1968, je uvedel strogo enostrankarsko avtoritarno državo - fašizem, v kateri je bila prepovedana vsaka opozicija. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja izbruhnejo upori v afriških kolonijah, ki so postale samostojne po letu 1975, kar še dodatno oslabi državo.

V deželi je bila leta 1974 aprilska revolucija, ko oborožene sile vržejo diktaturo, čez dve leti so bile svobodne volitve, na katerih so se Portugalci odločili za predsedniško republiko.

3. PORTUGALSKA DANES

 

Slika 1: Del pokrajine iz zraka

Portugalci so preživeli kar zanimivo in pestro zgodovino. Z zadnjo revolucijo, ki ji rečemo tudi nageljnova revolucija aprila 1974 leta so se odločili za demokratičen razvoj.

Največje spremembe so se zgodile, ko so podržavili največja gospodarska podjetja in razlastili veleposestnike. Ustavodajna skupščina je leta 1975 sprejela novo radikalno demokratično ustavo. V naslednjem desetletju ni bilo velikih sprememb. Ustanavljale so se stranke, ki so se borile za prevzem oblasti. Na oblasti so se menjavale socialno demokratska stranka z Anibalom Cavacom Silvo in socialisti z Mario Albertom Soaresom.

Kot posledica revolucije je bilo odpravljanje portugalskih kolonij in posesti. Najprej so izgubili Portugalsko Indijo (1962), zatem so dobile samostojnost afriške države (Gvineja Bissau, Kabinda, Benin, Kapverdski otoki, Mozambik, Angola, Sao Tome in Principe). Leta 1976 si je Indonezija priključila vzhodni del otoka Timor.

Danes so priključeni k Portugalski še Azorski otoki in Madeira ter azijski Macao, ki je od leta 1974 pod portugalsko upravo, a bo leta 1999 dokončno pripadal Kitajski.

Leta 1955 je postala Portugalska članca OZN.

 

Slika 2: Tipično Portugalsko mestece

Prvega januarja 1986 je Portugalska stopila v Evropsko skupnost. Tudi članstvo v NATU ji daje nove priložnosti za razvoj in hitrejšo gospodarsko rast, ki je povezana s stabilnostjo. Portugalska ima v Evropskem parlamentu 24 izvoljenih članov, v komisiji Evropske unije pa enega. V Evropsko unijo se bo popolnoma združila po letu 2005. V obdobju do tega dogodka prilagaja svoje gospodarstvo z ostalimi članicami evropske unije.

Hkrati z razvojem industrializacije poteka na Portugalskem liberizacija družbe. Zlasti mladina živi zelo svobodno in brez vezi na fašistično preteklost. Osnova tega procesa je popolna svoboda in enakost vseh državljanov.


4. FIZIČNO – GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI PORTUGALSKE

Slika 3: Zemljevid Portugalske

Portugalska obsega eno šestino Iberskega polotoka, največjega izmed treh polotokov v južni Evropi. Portugalski državi pripada še nekaj otokov, tako da vse portugalsko ozemlje meri 91 971 kvadratnih kilometrov. Dežela leži zahodno od Španije ob Atlantskem oceanu. Razteza se v 150 do 200 kilometrov širokem pasu južno od pokrajine Minho, ki na severu meji s Španijo in vzdolž zahodnega pobočja španske Mezete. Serra da Estrela, podaljšek kastiljskih hribov, kjer je najvišji vrh v deželi (1991 metrov) deli deželo na severni, bolj gorati del s srednjim, bolj obmorskim, gričevnatim delom in južni, pretežno ravninski in samo ponekod gričevnati svet.


 4.1 Površje severne Portugalske

 

Slika 4: Razdeljenost Portugalske na pokrajine

Zgornji pas severne Portugalske, zajet med rekama Minho in Douro je podaljšek galicijskega gorovja iz kristalaste kamnine. V njem prevladujejo nižinska območja z rekami, ki so le ponekod rahlo valovita in gričevnata.

Korito reke Douro je globoko vklesano v skalo in tvori ozko dolino. Na njenih strmih terasastih pobočjih raste vinska trta (portsko vino). Nižji in srednje visoki obalni nižinski svet na gosto posejan z vasicami prekrivajo polja in travniki, ki jih prekinjajo hrastovi in bukovi gozdovi.

Na severovzhodu, v goratem območju Tras-os-Montes in zgornjega Doura so naseljene le doline in pobočja na 500 do 750 metrov visokih planotah. Tu se širijo gosti gozdovi in neobljudene goličave.

Južno od Doura se pokrajina počasi spušča proti zahodu. To je od 600 do 1000 metrov visoko območje gričev in gora, kjer se izmenjujejo nasadi oljk in makija. To področje povezuje z jugom dežele gorovje Serra de Estrela, kjer so skoraj 2000 metrov visoki granitni vrhovi popolnoma brez vegetacije. Tu leži gričevnata pokrajina Beire.

Na zahodu se širi obalni pas, ki se počasi spušča proti morju in se končuje v lagunski obali, ki je pogosto poplavljena. Tod naletimo na riževa polja, okoli katerih so zasadili drevesa, da varujejo pridelek pred vetrovi. Med nasadi oljk, vinogradov, sadovnjakov in žitnih polj se peljemo v najbolj rodovitno pokrajino Portugalske, nižino Ribatejo, ki je nastala ob spodnjem toku reke Tejo zaradi posedanja morskega dna. Na tem območju so zaradi tega pojava pogosti potresi in premiki tal.

4.2 Površje južne Portugalske

Na jugu Portugalske je nižavje Alentejo, v katerega se zgublja zadnji, nižji del novokastilske Mezete. To je monotona in gričevnata pokrajina, ki ob obali preide v pašnike in močvirja, kjer prevladujejo ogromna žitna polja. Le na višjih gričih naletimo na gozdove hrasta plutovca in rdečega bora. Alenteja se proti jugu in zgornji Algavi spremeni v razčlenjeno gorovje, kjer prevladujejo intenzivno obdelana polja in pasovi poraščeni z makijo. V južni Algavi so področja bogata s sadovnjaki (mandljevci, oljke, smokve, pomaranče, rožici) in vinogradi. Veliko je pinij (pinjole), hrasta plutovca in divje oljke.

 

Slika 5: Tipični portugalski čolni

4.3 Podnebje

Na južnem delu ob obali je sredozemsko podnebje, sicer je čisto oceansko podnebje. Poletja so v glavnem zelo topla, zime pa mile in kratke le na jugu, medtem ko v višjih gorah na severu sneži tudi po več tednov. V obalnem pasu vlada vse leto zmerno podnebje.

Padavine se zmanjšujejo od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu. Največ dežja pade v goratem področju na severovzhodu dežele (okrog 1500–3000 mm), na vzhodu v severni Portugalski ga je že manj (500–1000 mm na leto), najmanj pa dežuje na jugu (manj kot 400 mm na leto).

 

Sliki 6 : Pokrajina na jugozahodu Portugalske

4.5  Rastje

Rastje je degradirano zaradi človeka. Na S in SV prevladuje travniki in pašniki ter hrastovi in bukovi gozdovi, ob sredozemski obali makija in oljke. Na zahodu so riževa polja, vinogradi, nasadi oljk, žitna polja. Najbolj rodovitna tla so v porečju velikih rek in v nekaterih območjih v primorju.

4.6 Hidrografske razmere

Portugalska ima poleg rek, ki smo jih že omenili in morja, ki jo obkroža z zahoda in juga še velika jezera. Douro je najpomembnejša reka na Portugalskem. Dolga je 895 kilometrov, izvira kot Duero v Španiji, v Sierri de Urbion. Z njeno vodo namakajo eno najvažnejših vinogradniških območij v deželi. Druge reke so še: Minho, Cavado, Tajo Zazere, Sorraia, Sado, Guadiana in druge. Vlažna območja, ki so, žal, vse bolj redka, so izredno prijazno okolje za bogato živalstvo in odlično zatočišče za številne ptice selivke na njihovem jesenskem potovanju v južne kraje. Moèvirja in lagune rek so bogata z življenjem.

5. GOSPODARSTVO

 

Slika 7: Portugalci so zelo povezani z morjem

Portugalce čaka še dolga pot preden bodo spremenili deželo v industrializirano. Nedavna vključitev v Evropsko unijo bo k temu nedvomno veliko prispevala. Gospodarstvo je naredilo velik korak naprej, ko je postala Portugalska polnopravna članica Evropske skupnosti. Do popolne integracije v Evropsko unijo še uživa zaščito pred ostro konkurenco drugih držav članic. Tudi ukrepi notranje politike so usmerjeni k tem ciljem. Svetovna banka za razvoj in Mednarodni denarni sklad ne obravnavata Portugalske več kot dežele v razvoju, saj je bila leta 1989 uvrščena na 23. mesto v skupini najbolj industrializiranih držav.

Industrija se zelo navezuje na predelavo kmetijskih proizvodov. Kmetijstvo, v katerem je zaposlena približno četrtina prebivalstva počasi nazaduje. Veliko tradicijo na Portugalskem ima ribiška industrija in prehrambeno predelovalna industrija. Glavna izvozna izdelka sta tunina, sardine, školjke in drugi lupinarji, ki jih lovijo v severnoameriških obalah med Novo Zemljo in Grenlandijo.

Najbolj pomembna izvozna kmetijska pridelka sta portsko vino in pluta. Portugalska je s 700 000 ha gozda hrasta plutovca največji proizvajalec in izvoznik plute.

Kmetijstvo

Kmetijstvo prispeva v nacionalni brutoprodukt le 10 odstotkov in še nazaduje. Sicer izrablja več kot 40% nacionalnega zemljišča. Da je donosnost tako nizka je več razlogov:

Pridelek komaj zadošča za domače potrebe.

Kmetijsko najbolj razvita pokrajina je med rekama Douro in Tejo. Tu je zelo razširjeno vinogradništvo. Na jugu gojijo agrume, breskve, mandeljne, malo više, v bližini hrasta plutovca, pa oljke.

Med najpomembnejše kulture spadajo še pšenica, koruza, oves in rž. Živinoreja se na severu omejuje bolj na govedorejo, na jugu pa temelji na ovčereji ter reji oslov in mul.

Rudno bogastvo

Portugalska ima kar precej rudnih bogastev. Veliko je kamene soli, premoga, kvarca, železa, kositra in volframa. Pridobivanje teh skritih zakladov je kar težavno. Portugalska ima tudi pomembne zaloge urana.

 Industrija

O kmetijsko predelovalni industriji smo nekaj že povedali. Tu delujejo večinoma majhna in obrtna podjetja, ki imajo Največ 20 zaposlenih. Najpomembnejša v industriji je tekstilna industrija. Pri Lizboni in Portu se je razvila petrokemijska dejavnost. Precejšen delež v gospodarstvu imata tudi strojna in avtomobilska industrija ter proizvodnja cementa, fosfatov in papirja.

Najbolj industrijsko razvite pokrajine so na severu in v srednji Portugalski.

6. AZORSKI OTOKI IN MADEIRA

 

Slika 8: Zemljevid Azorskih otokov

Azorski otoki ležijo približno 1600 kilometrov od portugalske obale v Atlantskem oceanu. Spadajo k Portugalski kot “priključeni otoki” in so njena avtonomna pokrajina. Otočje sestavlja devet večinoma goratih otokov, ki so vulkanskega izvora.

 Madeira

 

Slika 9: Madeira

Madeiri pravijo tudi otok sonca. Z odkritjem tega otoka leta 1419 se je Portugalska začela spreminjati v pomorsko velesilo. Poimenovali so ga tudi otok lesa, saj je gozd prekrival v času kolonialistov večino otoka.

7. SKLEP

Takšna je torej Portugalska, dežela z bogato kulturo, pradavno zgodovino in slavno preteklostjo. Za Portugalsko lahko rečem, da je dežela nasprotij. Na eni strani je revno podeželje, na drugi strani pa živahno in bogato življenje v mestih. Tudi s pokrajinskega vidika je Portugalska dežela močnih kontrastov, saj se sever močno razlikuje od južnih pokrajin.

Ugodno podnebje, velikanske plaže, čudovita pokrajina, prijaznost Portugalcev in njihova zanimiva kultura privabljajo obiskovalce, zato k hitrejšemu gospodarskemu razvoju veliko pripomore tudi turizem. Portugalska vidi svojo prihodnost predvsem v razvoju industrije in trgovine, v posodobljenem kmetijstvu in v povezavi z evropskim kulturno gospodarskim prostorom. Vstop v EGS je bil za Portugalsko spodbuda, ki ji je omogočila, da je v drugi polovici osemdesetih let že močno posodobila kmetijstvo in industrijo. Drugod, v infrastrukturi, zlasti v cestnem omrežju in zdravstvu in še kje je še veliko pomanjkljivosti.

Njena politična ureditev temelji na demokraciji. Kljub nedemokratični preteklosti se Portugalci hitro učijo, še posebno mladi nimajo več nazadnjaških in konzervativnih pogledov.

Kljub vsem težavam v preteklosti pa daje današnja Portugalska vtis, da je to dežela, ki jo preveva “nova volja po življenju”, ki v združeni Evropi z zaupanjem gleda v prihodnost.

8. LITERATURA

 
Avtor:

V kolikor želite sodelovati z nami, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite, pošljete članke, ali pa samo izrazite vaša mnenja.