Evropa je zelo gosto naseljena celina. Povpreèna gostota naseljenosti v Evropi je 60 prebivalcev na km2. Glede na naravne pogoje in gospodarsko razvitost je neenakomerno naseljena.

Prebivalstvo Evrope je zaèelo hitro narašèati v zadnjih desetletjih 18. stoletja. Prav hitra rast prebivalstva pa je vplivala na preseljevanje na druge kontinente. Da tu prebivalstvo ni številènejše, je pripisati velikim izgubam med I. in II. Svetovno vojno. Zato je rast prebivalstva veliko manjša, kot bi prièakovali. Med vsemi kontinenti narašèa prebivalstvo Evrope najpoèasneje, kar je rezultat starostne razporeditve prebivalstva in urejenih družbenih in socialnih razmer. V Evropi zelo hitro narašèa prebivalstvo v mestih in njihovi okolici.

Nastala so številna mesta, ki imajo veè kot milijon prebivalcev. Med njih spadajo :
- Pariz (9,1 milijonov)
- Moskva (9 milijonov)
- Atene (3,5 milijonov)
- Berlin (3,4 milijonov)
- Madrid (3,1 milijonov)
- Rim (3 milijone)

Države z najveè prebivalci oz. z veè kot 50 milijoni prebivalcev so:
- Rusija (148 milionov),
- Nemèija (79 milionov),
- Italjija (58 milijonov),
- Velika Britanija 58 milijonov),
- Francija (58 milijonov) in
- Ukrajina (52 milijonov).
Najvišji narodni dohodek na prebivalca ima Švica, Luksemburg, Finska, Norveška in Švedska, najnižjega pa Albanija ter Bosna in Hercegovina.

Prebivalstvo Evrope je po svoji narodnostni sestavi zelo pestro. Narodi govorijo svoje jezike in imajo svoje narodne obièaje in navade. Velike razlike se kažejo tudi v narodnostni in verski sestavi prebivalstva. Zato je vera pomembna pri prouèevanju prebivalstva, saj ima vera velik vpliv na življenje ljudi v številnih državah. V Evropi je velika veèina ljudi kršèanske vere. Za mnoge narode je kršèanstvo pomenilo višjo stopnjo kulturnega razvoja in zaèetek njihove pismenosti. Protestanti so predvsen v S Evropi, pravoslavna vera pa na Balkanskem polotoku in na V.
Vsepovsod pa na na gostoto poseljenosti najveè vplivajo klimatske, vodne in reliefne razmere.

PREBIVALSTVO JUŽNE EVROPE (Albanija, Andora, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grèija, Hrvaška, Italija, Srbija, Mekedonija, Malta, Monako, Portugalska, Sam Marino, Španija, Vatikan)

Medtem ko je v preteklosti preostala Evropa tièala v barbarstvu, je v Sredozemlju nastajala kultura, ki so jo veliko pozneje prevzela druga ljudstva. Tu je bilo že v starem veku prebivalstvo gosto naseljeno.
- na ozemlju Z dela Balkanskega polotoka so živeli Iliri,
- J od njih Grki
- V S Italiji Galci, Latini ter druga ljudstva Apeninskega polotoka
- ter na Pirenejskem polotoku Iberci.

S preseljevanjem narodov od 4. do 7. st. so se ta ljudstva med seboj mešala in tako so se poèasi razvili današnji narodi. Vendar pa veèino današnjih narodov v J Evropi štejemo med Romane, ker tu prevladuje Romanski vpliv. Zaradi razliènih pogojev pa je tu prebivalstvo dokaj neenakomerno naseljeno.

PREBIVALSTVO SREDNJE EVROPE (Avstija, Èeška, Lichtenstein, Madžarska, Nemèija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Švica)

Tu so za prebivalstvo pomembne Alpe, saj so obmoèje, kjer so se stikali evropski narodi, kar je še danes vidno v narodnostni sestavi prebivalstva. Prebivalstvo ni enakomirno naseljeno, najboljši življenski pogoji so na Švicarski planoti, Dunajski kotlini in v predalpskem svetu. Najredkeje pa je naseljeno osrèje Alp, tu ljudje zapušèajo gorske kmetije ter vasi in se selijo v industrijska mesta in turistièna središèa. Mestno prebivalstvo narašèa veliko hitreje kot podeželsko.

PREBIVALSTVO ZAHODNE EVROPE (Belgija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Velika Britanija)

Z Evropa pa je gosto naseljena. Najgosteje naseljena država, tudi v svetovnem merilu je Nizozemska. Najgosteje so naseljena industrijska obmoèja, ker sta tam moèno razvita promet in trgovina. Tako npr. v Veliki Britaniji živi 80% prebivalstva v mestih. Po narodnosti pripada prebivalstvo Z Evrope veèinoma:
- germanski (Angleži, Flamci, Nizozemci)
- in romanski (Francozi, Valonci) jezikovni skupini in pa
- potomcem starih Keltov (Irci, Škoti, Valižaqni, Bretonci).

Skozi zgodovino pa se je od tod veliko prebivalstva preselilo v nove kolonije.

PREBIVALSTVO SEVERNE EVROPE (Danska, Estonija, Finska, Islandija, Latvija, Litva, Norveška, Švedska)

S Evropa je najredkeje naseljena regija v Evropi. Tu živi manj kot 4% vsega evropskega prebivalstva. Za prebivalce S Evrope je znaèilna izredno visoka kulturna raven. Ta se kaže v odnosih do ljudi, tujcev, narave in dela. Že dolgo ne poznajo nepismenosti, socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo je na najvišji ravni. V marsièem so lahko vsem drugim državam za vzgled. Težišèa življenja je na J obmoèjih in ob obali. Tu so se razvila veèja mesta. Tu živijo germanski in ugrofinski narodi.

PREBIVALSTVO VZHODNE EVROPE (Belorusija, Moldavija, Rusija, Ukrajina)

Tu je prebivalstvo neenakomerno gosto naseljeno. Veèje zgostitve prebivalstva pa so v mestih in industrijskih središèih.

NARODNOSTNE MANJŠINE IN NJIHOV POLOŽAJ

Mnogo kje živijo narodi zunaj ozemlja matiène države, pomešani z drugimi narodi in predstavljajo manjšine v veèinskem narodu. Do takega stanja je veèinoma prišlo pri oblikovanju novih držav, ko meje med državami niso oblikovali glede na narodnostno pripadnost prebivalstva temveè glede na moè in položaj države, ki je narekovala nove meje. Položaj manjših skupin in narodnih manjšin postaja ponekod težaven saj prihaja do sporov med veèinskimi narodom in manjšino. Zato se te borijo za politièno, gospodarsko in kulturno enakopravnost. V nekaterih državah tak položaj dosegajo, drugod pa si za to šele prizadevajo. Merilo za položaj narodnih manjšin v posameznih državah kje deklaracija o èlovekovih pravicah, v kateri je doloèeno, da ima vsak narod pravico do svoje kulture, jezika in pisave na ozemlju, kjer živi. V Evropi skoraj ni države, ki na svojem ozemlju ne bi imela veèje ali manjše narodne manjšine.

Avtor: