UVOD
Sonce pripeka
na prostrano morje peska. Zrak je tako vroè, da trepeta, kot bi se dvigal
iz peska. To je predstava, ki jo ima veèina ljudi, ko pomislijo na pušèavo.
Vroèa pešèena pokrajina brez rastlin, toda v resnici obstaja
veè razliènih oblik pušèave. Nekatere so hladne in
skalnate, druge pa ravne, grušènate ravnine z odpornimi rastlinami.
Pušèava je kraj, kjer pade zelo malo dežja - manj kot 100 mm
padavin na leto.
Veèina pušèav se nahaja ob južnem in severnem povratniku
(med 10° in 35° zemljepisne širine). Veèina vseh pušèav,
kot na primer Sahara in Kalahari je vroèa.
Najveèja pušèava je Sahara v severni Afriki. V njej se opoldanska
temperatura v senci dvigne na veè kot 50°C, na nezavarovanih tleh
pa celo do 75°C. Navkljub tolikšni poletni vroèini pa v Sahari
pozimi vèasih zmrzuje. Celo v Sahari je moè najti vodo, ki je
kot stalna voda skrita v plasteh pod zemljo. Tam, kjer je naravna razpoka ali
kjer ljudje izkopljejo vodnjake, voda priteèe na dan.
POTUJOÈE SIPINE
V skalni pušèavi
žvižga suh, vroè veter. Tu se pokrajina ne spreminja. Èe
se èez leto dni vrnete na isti kraj, bodo kamnine na istem mestu kot
lani.
V pešèeni pušèavi pa ni tako. Isti kraj v pešèeni
pušèavi bo videti popolnoma drugaèen! Pešèeni
grièi, imenovani sipine, so se v smeri vetra poèasi pomaknili
naprej in spremenili obliko. Tam, kjer je vsaj malo rastlin, ki zadržijo
sipine na mestu, veter premika pešèena zrna z ene strani sipine
na drugo. Poèasi lahko veter premakne vse sipine v pušèavi.
V pušèavi loèimo dve vrsti sipin. Tam, kjer veter vedno piha
iz iste smeri, nastajajo sipine z dolgim položnim poboèjem v smeri
proti vetru in strmino na drugi strani. To so srpasto oblikovane sipine, ki
jih imenujemo barhani.
Druga vrsta sipin nastaja v isti smeri kot piha veter. Ima dolge valovite grebene,
s podobnimi poboèji na obeh straneh. Kadar se sipine premikajo, unièijo
vse pred seboj. Mesta v pušèavi vèasih izginejo pod premikajoèimi
se sipinami.
OAZE
Saharske oaze,
so že od davnih èasov naravna oporišèa karavanskega
prometa, tržne in trgovske toèke v okolici živeèih nomadskih
plemen.
Loèiti moramo dva tipa oaz:
1. Oaze, v katerih živi stalno naseljeno kmeèko prebivalstvo. Naselitev
ima mestno obliko. Navadno gre za skupine oaz.
2. Nestalno naseljene oaze, ki služijo nomadskemu ali polnomadskemu prebivalstvu
kot prehodna bivališèa. Ta skupina obsega neštete majhne oaze,
katerih edino bogastvo je nekaj datljevih palm, ki jih obirajo okrog se potikajoèi
živinorejci.
CVETOÈE PUŠÈAVE
Nebo nad izsušeno
pušèavo zaradi deževnih oblakov poèasi potemni. Težke
dežne kaplje padajo na pušèavski prah. Kakor hitro se ulije
dež, se tla globoko prepojijo z vodo.
Nekaj dni za tem se pušèava popolnoma spremeni. Preden pride deževje,
le tu in tam raste konièasto grmovje. Po dežju pa se prikaže
blešèeèa se zelenkasta preproga z obarvanim cvetjem. Rastline,
ki so pognale imenujemo enoletnice. Zelo hitro, nekatere v samo osmih dneh,
bodo zrasle, vzcvetele in zasejale naslednjo generacijo rastlin.
SAHARSKO PODNEBJE
Sahara je bila
pušèava že od najstarejših èasov. To dokazujejo
na njenem podroèju od vetra obrušena zrnca paleozojskih pešèenjakov.
Bila pa so tudi obdobja, ko je bila tam savana ali pa so jo prekrivali gozdovi.
V celoti je bilo podnebje Sahare v obdobju naših ledenih dob bolj vlažno
kot dandanes. Predstavljajmo si, da so tam, kjer danes divja vihar prek vroèih
prodnatih pustinj in nam nosi v obraz kremenèeva zrna, pred 50.000 ali
100.000 leti ležala prostrana, plitva in zablatena jezera, ki jih je morda
obrobljalo trstièje in so jih prekrivali lokvanji. Mlaèno vodo
so oživljale ribe, v gajih mimoz na kopnem pa so se podile živali,
podobne tistim, ki dandanes žive v tropski Afriki. Lovci in ribièi
stare kamene dobe so lovili na širokih obmoèjih, ker niso bili vezani
na majhna zatoèišèa, kakršna so danes v oazah Sahare.
Ko pa sta v medledeni dobi vroèina in pomanjkanje vode neznosna, so se
zaèeli ljudje in živali umikati iz pušèave. Poèakali
so, dokler se ni podnebje zopet izboljšalo. Prav dobro je zadel S. Huzayyin,
ko je primerjal Saharo z veliko gobo, ki v bolj vlažnih èasih življenje
privlaèi, v bolj suhih pa ga izriva iz sebe.
S krèenjem ledenikov na evropskih tleh v zadnji ledeni dobi, se je v
Sahari zopet zaèela suha faza. Podnebne razmere so se nato še naprej
slabšale, ne moremo pa navesti deleža, ki ga je pri tem procesu zakrivila
èlovekova dejavnost. Danes pušèava napreduje in se vsako
leto, kot so izraèunali francoski znanstveniki, za skoraj cel kilometer
pomakne v južni obrobni pas.
ŽIVALSTVO V SAHARI
Dogaja se, da
nekateri popotniki, èeprav se vraèajo iz iste pušèave,
Sahare, poroèajo, da so videli nepresihajoèe tolmune ribami, žabami,
krokodili, rake brez klešè ali celo meduze. Drugi pa so prepotovali
razdaljo, ki ustreza oddaljenosti med Dunajem in Kölnom, pa nisi videli
drugih ptièev, kot srpastega škrjanca in nekaj miši tekaèic.
Taka nasprotja se brž razvozlajo, èe upoštevamo dejavnike kot
so: vrsta vegetacije, podnebne razmere, fiziografske lastnosti in konèno
še zahtevnost in naèin vedenja raznih živalskih vrst.
V pušèavi lahko najdemo tudi grivaste ovce, tri vrste gazel, od
unièevalcev žuželk pa živijo tukaj slonovska rovka, jež
in nekaj vrst netopirjev. Najštevilènejša skupina so glodalci:
zajci, ježevci, skakaèi, bodièaste miši, pušèavske
tekaèice, pušèavske podgane. Med zvermi sta najbolj znana
šakal in fenek, tema se pridružijo še pešèena lisica,
gepard, progasta hijena in razne maèke. Ni nujno, da so ptièi,
na katere naletiš v Sahari, v resnici tudi saharski. V doloèenih
letnih èasih je med njimi veè kot polovica vseh vrst selivk. Plazilce
zastopajo kušèarji: resoprstec. skink, velikoploska kušèarica
in pušèavski varan. O krokodilih poroèajo iz osrednje Sahare.
Številne so tudi kaèe.
PUŠÈAVSKE ZANIMIVOSTI
" V pušèavi
Atacama v Peruju ni deževalo že celih 400 let.
" Najvišjo temperaturo na svetu so izmerili v Sahari: 57,7°C.
Pri taki vroèini bi si lahko na pesku spekli jajce.
" Za beduinsko svatbo v pušèavi speèejo najveèjo
jed na svetu - peèeno kamelo, polnjeno z ovcami, ki so polnjene s pišèanci,
polnjenimi z ribami, te pa so polnjene z jajci.
| Avtor: |
|
|
