Diareja

Diareja je prekomerna izguba vode in elektrolitov s fecesom, večja od 200 ml/dan. Feces je tekoč, izločanje pa pogosto. Ločimo 3 osnoven tipe diareje:

1. osmotska diareja,
2. sekrecijska diareja,
3. motorična diareja.

1. OSMOTSKA DIAREJA

Nastane pri povečani koncentraciji osmotsko aktivnih delcev v črevesnem lumnu, kar je posledica slabe absorbcije. Slaba absorbicija osmotsko aktivnih snovi povzroča povečan osmotski gradient med lumnom črevesa in plazmo kapilar, zaradi česar prihaja voda iz ekstracelularnega prostora v lumen. Tako se poveča volumen črevesne vsebine, kar poveča peristaltiko in pospeši izločanje. Del vode in elektrolitov se absorbira v distalnem delu tankega črevesa oz. v debelem črevesu, vendar se izgublja več vode kot elektrolitov.

VZROKI:

• zaužitje snovi, ki se ne absorbirajo in jih lahko uporabljamo kot laksative (magnezijev klorid- grenka sol, laktuloza, sorbitol, manitol).
• ogljikovi hidrati, ki se ne morejo razgraditi v monosaharide zaradi pomanjkanja disaharidaz (laktozna intoleranca).

1. SEKRECIJSKA DIAREJA

Nastane zaradi povečane sekrecije vode in elektrolitov, ki je lahko posledica aktivne ali pasivne sekrecije.

1. Povečana aktivna sekrecija

Povzročajo jo:

• bakterijski eksotoksini ali enterotoksini (Vibrio cholerae, enteropatogeni sevi E. coli, Shigella sp., Yersinia enterocolitica),
• žolčne kisline v kolonu,
• tumorji, ki izločajo gastrointestinalne hormone in nevropeptide (npr. gastrinom- gastrin, VIP-om-VIP (vazoaktivni intestinalni peptid), karcinoid-serotonin, kateholamini, kinini, prostaglandini),
• raztezanje črevesa pred obstrukcijo

Mehanizmi so različni in povezani z drugimi oblikami diareje. Najpogosteje gre za mehanizem aktivacije adenilatne ciklaze, ki poveča sintezo cAMP, kar poveča izločanje Cl^-in HCO₃ ^- , kar še spremlja izločanje Na⁺, K⁺ in vode. Tako delujejo enterotoksini Vibria cholerae, E. coli, VIP, kalcitonin, PGI, žolčne kisline.

KOLERA:

V. cholerae ne napade intestinalne sluznice, ampak izloča toksin v lumen črevesa. Kolera toksin je protein, ki je sestavljen iz dveh različnih vrst podenot (A in B, pri čemer eno A obkroža 5B podenot). Toksin se veže na membrano epitelijske celice preko vezave B podenote na membranski receptor (gangliozid GM1) in preko A podenote, ki vstopi v citosol, kjer aktivira protein G in s tem poveča ekspresijo katalitske podenote adenilatne ciklaze. Kolera toksin se ne vmešava v Na⁺/glukozni kotransport, zato se lahko kolera zdravi tudi z oralnim dajanjem raztopine glukoze in NaCl. Takšni pacienti potrebujejo tudi povečano količino nadomestne tekočine, ki se daje intravenozno.

 

 

1. POVEČANA PASIVNA SEKRECIJA

Povzročajo jo:

• poškodovana stena črevesa, predvsem zaradi vnetij, ki nastanejo zaradi okužb s Shigello, ki povzroča krvavo grižo ali zaradi okužb s Salmonelo pri zastrupitvi z hrano.
• povečan hidrostatski pritisk v kapilari, kar poveča prepustnost kapilar za beljakovine in je lahko posledica venskih okluzij in motenj v odtekanju limfe.

Če te motnje spremlja ileus, ne pride do diareje, ampak do nabiranja velikih količin sekreta v črevesnih vijugah.

1. MOTORIČNA DIAREJA

Nastane zaradi povečane motilitete tankega in debelega črevesa. Pospešena motilitieta skrajšuje čas zadrževanja črevesne vsebine v črevesu, kar vodi do nepopolne absorbcije. VZROKI:

• motnje zaradi povečanega izločanja aktivnih peptidov (VIP, serotonin, kalcitonin, tiroksin in PGE);
• motnje zaradi nenormalne aktivnosti vegetativnega živčevja (predvsem parasimpatika) : nevropatije intramuralnega črevesnega pleksusa, ki nastanejo pri sindromu iritabilnega kolona, zastrupitev z organofosfati in hipertireoza.

1. POSLEDICE DIAREJE:

• izguba vode in elektrolitov, kar vodi v dehidracijo (izotonično dehidracijo pri sekrecijski diareji in hipertonično dehidracijo pri osmotski diareji);
• izguba HCO₃^- , kar vodi v acidozo;
• malabsorbcija.

Avtor: