ZAÈETEK :
Kajenje poznamo vsi kadilci in nekadilci. Vsakdo ima svoje mnenje o kajenju in kadilcih, vsakdo ima tudi pravico, da to mnenje pove glasno. Kajenje je v današnjem èasu postalo najbolj razširjena stvar. Ljudje se delimo na nekadilce in kadilce že nekje med 15 letom od srednješolskih let. Ko mislimo da smo dovolj odrasli, da zaènemo kaditi. Toda vsak posameznik ima pravico ogrožati svoje živjenje. Znano je da v svetu umre ena oseba vsakih deset sekund zaradi kajenja. Kadilci bi se sami morali zavedati, da jim kajenje škoduje.
ZGODOVINA:
Zaèetki kajenja so bili v verskem obredu indijancev.
Zgodovina tobaka in tobaènih izdelkov nasploh se za Evropejce zaène
12.oktobra 1492, ko se je Krištof Kolumb izkrcal na enem od Bahanskih otokov.
Ob izkrcanju so ga pozdravili domaèimi in mu prinesli razna darila, med
njimi tudi velike posušena liste takrat še neznane rastline. Kolumb
je v ladijski zapisal, da je sreèeval moške in ženske ki so
v rokah imeli nekakšen ogenj in kadili. Ti moški so v rokah nosili
nekakšno kadilno cev, v kateri so bila zelišèa. Na enem koncu
so to cev prižgali na drugem konco pa vdihavali dim. Ob povratku v Španijo
je Kolumb poroèal tudi o tej nenavadni navadi.
Tobak osvoji Evropo.
Proti vzhodu je šel tobak predsem po zaslugi Jeana Nicota, francoskega
poslanika na portugalskem dvoru. Po njem je tobaèna rastlina dobila ime
Herba Nicotiana, njen glavni alkaloin pa nikotin. Nicot je okrog leta 1560 poslal
nekaj primerov te rastline Katarini Medièejski, materi takratnega francoskega
kralja. Ob tem je poroèal o veliki zdravilni moèi te ratline in
ji priporoèil njuhanje v prah zdrobljenih tobaènih listov. Tobakovo
zelišèe so imeli za rastlino, ki zdravi vse bolezni. Novica se je
hitro razširila v Evropo.
V Anglijo je leta 1586 Sir Francise Drake prvi prinesel kajenje v obliki kajenja
pipe.
Pojavijo se prvi nasprotniki.
Kmalu po razširitvi tobaka in z njim kajenja po Evropi so se zaèeli
pojavljati in oglaševati razni pisci, ki so nasprotovali hvali tobaka kot
vsesplošnemu zdravilu in njegovi uporabi za kajenje. Eden glavnih nasprotnikov
je bil angleški kralj James I., ki je kajenje opisal kot; za oèi
nagnusna navada, ki je zoprna za nos, škoduje možganom in je nevarna
za pljuèa. Kljub velikemu številu nasprotnikov se je kajenje širilo.
Pojavijo se cigarete in množièno uživanje tobaka.
V 17 in 18. st. pa so se kadilne navade ljudi bistveno spremenile. V Španiji
in na Portugalskem so v veèini kadili cigarete, v Angliji, Nemèiji
in Nizozemskem pa so kadili pipe. Šele v napoleonskih vojnah, ko je prišlo
med stiki med angleškimi vojaki in španskimi obièaji se je
kajenje razširilo po Angliji. Ostali Evropejci so se najbrž nauèili
kaditi cigarete od Turkov in Rusov leta 1854 med krimsko vojno. Od tega èasa
se je kajenje cigaret hitro razširilo po celem svetu. Prav cigareta, v
papir zavit tobak, je z možnostjo inhaliranja tobakovega dima omogoèila
množièno uporabo. V 19 in 20. st. se razvije tobaèna industrija,
z nastankom filmske ind. pa se okrog leta 1940 pojavijo prve reklame, ki so
prikazovale tobak kot vir užitkov. Šele z razvojem kemij se zaène
velika uporaba cigaret.
SESTAVA:
V tobaènem dimu je veè tisoè razliènih kemiskih
spojin v plinastem, tekoèem stanju ali pa v obliki mikroskopskih delcev.
Najpomebnejši in eden najnevarnejših je nikotin. Poleg tega so v cigaretnem
dimu še katran, aldehidi, ogljikov monoksid, ketoni, piridini, fenoli,
amoniak, metanol, žveplov dioksid in še mnogi drugi.
*Uèinki tobakovega dima na organizem:
- katran draži sluznico dihal
- nikotin slabi vid
- nikotin vpliva na avtonomni živèni sistem, vzbuja obèutek
užitka
- nikotin škodljivo vpliva na srce in obèutila
- nikotin se razgradi v jetrih
- nikotin hromi funkcijo spolnih žlez
- nikotin se deloma nespremenjen izloèi kozi ledvice
NIKOTIN:
Kot vidimo iz izpisov o škodljivosti, je nikotin gotovo najpomebnejši
in najbolj škodljiv del cigaret. Nikotin spada med hujše živène
strupe, nikotin se razen v cigaretah uporablja kot poljedelski insekticid.
Nikotin ki kajenjem prehaja v kri, deluje bolj ali manj izrazito na razliènejše
telesne organe. Nekatere teh je zelo lahko ugotoviti, npr. temperatura kože
se pri kajenju že ene same cigarete zaradi skrèitve kožnih
žil zmanjša iz 35C na samo 30C ali pa celo manj. Še preprostejše
lahko opazimo delovanje nikotina na število srènih utripov, ki se
med kajenjem in po njem poveèa. Akutni uèinki zastrupitve z nikotinom
so bruhanje, glavobol, vrtoglavica, bledica, tresenje rok, izkašlavanje
in splošna oslabelost organizma. Pri hudih zastrupitvah nastopi smrt zaradi
ohromitve možganskega centra za dihanje in bitje srca. Posledice kroniène
zastrupitve z nikotinom se kažejo še posebej pri dolgoletnih kadilcih.
Kolièina nikotina v cigaretih se giblje od 0,5 do 2 miligramov v eni
cigareti v nekateri pa celo veè.
KATRAN:
Nekatere škodljive snovi v tobakovem dimu vsebujejo tudi kondenzat dima
ali tobakov katran. pri cigaretah s filtrom se njegova kolièina giblje
med 15 in 25 miligrami v eni cigareti. Pri kajenju 10 cigaret na dan se ga v
10 letih na sluznico prilepi okrog 1 kg. Del se ga sicer izloèi, za kadilce
znaèilnim kašlanjem. Drugi del katrana pa ostane predvsem v pljuèih,
kar moèno poveèuje nastanek pljuènega raka.
POSLEDICE:
Kajenje je eden številnih vzrokov za smrtnost, gotovo pa je najveèji
izmed tistih ki se jih da prepreèiti. Vsak dan v povpreèju umre
veè tisoè ljudi prav zaradi kajenja in njegovih posledic. Kajenje
pomori tako veè ljudi kot epidemija. Kajenje ne povzroèa samo
smradu obleke, rumenih zob in obupanega zadaha ampak še veliko drugih bolj
pomembnih bolezni.
Kajenje vpliva na 17 vrst raka, med njimi je najznaèilnejši pljuèni
rak. Poleg tega pa so pomembni še rak na grlu, žrelu, ustni votlini,
požiralniku, želodcu. . . . Kajenje povzroèa tudi kronièni
kašelj, vnetje bronhijev, in druge pljuène bolezni. Med drugimi
vpliva na že znaèilne bolezni kot so astma, napadi angine, vroèica
in druge. Vdihavanje tobakovega dima je pomembno tudi za srce in ožilje,
saj je nikotin eden glavnih vzrokov za srèni infarkt, poleg tega pa sam
tobaèni dim zožuje srèno arterijo in tudi drugaèe
škodi srènim venam in arterijam.
V zadnjem èasu vedno bolj poudarjajo tudi vpliv kajenja na novorojenèke,
saj so dojenèki katerih je mama med noseènostjo kadila, v povpreèju
dosti lažji, prav tako pa kajenje v èasu noseènosti poveèuje
možnost rojevanja slabše razvitih otrok. Vpliv pa ima tudi na ženske.
zmanjša se jim plodnost, poleg tega kadilke v povpreèju veèkrat
splavijo kot nekadilke.
Dve glavni posledici kajenja so gotovo pljuèni rak in kronièni bronhitis.
STATISTIKA :
Kajenje je najbolj razširjena narkomanija med ljudmi, saj podatki kažejo,
da v zgodnjih devedesetih letih kadilo kar 1,1 milijarde ljudi na našem
planetu. Samo na kitajskem je 300 milijonov kadilcev.
Starost, pri kateri ljudje pokadijo prvo cigareto, iz leta v leto pada. V veliko
državah zaènejo kaditi otroci že pred 15 letom starosti.
V enem letu pokadijo kadilci kar 6 milijonov tobaka.
ZAKONI V NEKATERIH DRŽAVAH:
ZDA:
Mlajšim od 18 let ni dovoljeno kupovati cigaret.
V službenih prostorih s 5 ali veè delavcev je kajenje prepovedano,
razen èe vsi podpišejo dovolenje.
Kajenje je prepovedano v restavracijah, gostilnah, casinojih, ne glede na to
koliko je tam delavcev in koliko dovolenj podpišejo.
Prav tako so v nekaterih mestih prepovedali kajenje na stadionih in dvoranah.
KANADA:
Prodajanje je prepovedano mlajšim od 19 let.
Po zakonu mora biti na vsakem paketu cigaret opozorilo o škodljivosti.
Prièakujejo, da bo vlada sprejela zakon, po katerem bodo morale tobaène
tovarne na škatlice cigaret napisati vse sestavine.
NEMÈIJA:
Nemèija je država, v kateri skoraj ni prepovedi kajenja.
Kajenje je dovoljeno povsod razen v nekaterih javnih stavbah.
Prepovedano je le prodavanje cigaret mlajšim od16 let.
HRVAŠKA:
Kajenje je prepovedano v vseh bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah.
Kršitelji tega zakona morajo plaèati kazen 400 KUN.
SLOVENIJA:
Prodajanje cigaret je prepovedano mlajšim od 16 let.
Kajenje na javnih mestih ni dovoljeno, razen v protorih ki so namenjen kadilcem.
Kajenje je prepovedano na vlakih, avtobusih, letalih.
Kajenje je prepovedano v vseh vladnih ustanovah.
Oglaševanje tobaènih izdelkov je prepovedano, razen na mestih kjer
le te prodajajo.
| Avtor: |
|
|
