Demetra    Je hči titanov Kronosa in Ree, ter sestra Zevsa, Hada, Pozejdona, Here in Hestije. Je boginja poljedelstva in rodovitnosti. Zevsu je rodila Persefono.    Pripovedka govori, da se je nekega dne Persefona, imenovana tudi Kore (deklica), igrala na trvniku skupaj z Okeanovimi hčerami. Nenadoma se je zemlja odprla, iz nje pa je pridrvel strašni Had na svojem vozu ter odvedel Persefono v podzemlje. Vsevidni bog Helios je Demetri povedal kaj se je zgodilo z njeno hčerjo, nakar je žalostna boginja zapustila Olimp in se umaknila na zemljo v samoto. Zaradi tega zemlja kmetom ni več rodila in med ljudmi je začela razsajati lakota. Zevs je ukazal Hadu, da vrne Persefono materi, vendar ji je Had že dal jesti granatno jabolko zaradi česar je bila priklenjena na podzemlje. Zevs se je odločil, da bo Persefona pomladi in poleti pri materi na zemlji, ostali čas pa pri možu v podzemlju.

Čaščenje Demetre v stari Grčiji

   V Eleusidi, ki se nahaja blizu Aten so ji postavili svetišče. Tukaj je tudi bil najbolj razširjen kult Demetre in Persefone kot njene hčere. Njima v čast so enkrat letno prirejali igre imenovane elevzinski misteriji.
   Zaradi svojega pomena za blaginjo Grkov je Demetra eno najbolj čaščenih božanstev, še posebno med poljedelci.
   Ženske so jo častile kot zavetnico mater.
   Ponekod so jo zamenjevali s Kibelo - maloazijsko boginjo rodovitnosti.

Ceres

   Prvotno je bila Ceres staroitalska boginja vsega živega, kasneje pa je pod vplivom prihoda grških učiteljev, ki so jih kot sužnje privedli v rimsko državo, dobila lastnosti grške Demetre.

Čaščenje Ceres v rimskem cesarstvu

   Kult boginje Ceres se prvič pojavi v 5. stoletju pred našim štetjem.
   Svetišče so ji postavili na griču Aventinu v Rimu.

Avtor: Gregor Godec