Zevs    Je poglavar Olimpa - prebivališča bogov neba, ki je smrtnikom nedostopen. Njegova starša sta titana Kronos in Rea, zato so ga prvotno imenovali tudi Kronion ali Kronides. Zevs prebiva na Olimpu, od koder ljudem pošilja dež, veter, sneg, viharje ter nevihte. Z egido - mogočnim ščitom iz kože koze Amaltee, ki ga je dojila v mladosti zbira in razgrinja oblake in grmi ter meče strele, ki so mu jih skovali kiklopi. Kot Zevs Horkios varuje svetost prisege, kot Zevs Ksenios varuje gostinsko pravo in kot Zevs Eleutherios je zaščitnik svobode ljudstev.

   Je poglavar bogov in ljudi: vodi posvete bogov, daje oblast kraljem na Zemlji, odloča o bojih in sporih. Varuje naravni red, kralje in družine, pomoči potrebne, uslišuje prošnje, kaznuje pa krivo prisego in zlorabo moči.Spremlja ga Nike - podoba zmage.
   Ve za usodo vseh ljudi, zato velja za najmogočnejšega boga prerokovanja. Svojo voljo razodeva v nevihtah, sanjah, ptičjem letu (njegova ptica je orel) in v šumenju posvečenega hrastovega gaja v Dodoni, kjer je bilo njegovo najstarejše svetišče.

   Zevs velja za najbolj plodnega očeta, ljubimca boginj in prelepih zemeljskih žena. Kljub temu, da je poročen, njegovo zakonsko življenje kalijo prepiri zaradi zakonske nezvestobe.
Poročen je s svojo starejšo sestro Hero, katera mu je rodila Aresa, Hefajsta in Hebo.
Titanka boginja Temis mu je rodila Hore, Moire in Nimfe.
Titanka boginja Mnemosine mu je rodila devet muz.
Hči titanov Koia in Foibe Leto mu je rodila Apolona in Artemido.
Hči titanov Diona mu je robila Afrodito.
Boginja Demetra mu je rodila Presefono.
Hči Atlesa Maio mu rodi Hermesa.
Svojim zemeljskim ljubicam se je približal kot bog, človek, žival ali kot zlati dež;
Alkmeno je zapeljal v podobi njenega moža Amfitriona, Alkmena pa mu je rodila Herkula.
Danao je zapeljal v obliki zlatega dežja, ta pa mu je rodila Perzeja.
Europo je kot bik odvedel na Kreto, kjer mu je nato rodila Minosa, Radamantisa in Sarpedona.
Ledo je zapeljal kot labod, ta pa mu je rodila Heleno in Dioskura (Dvojčka).
Antiopo je zapeljal v obliki satira, ta pa mu je rodila dvojčka Amfiona in Zeta.
Semela mu je rodila Dioniza.

Čaščenje Zevsa v Grčiji

   Najstarejše mesto čaščenja Zevsa je bilo preročišče Dodoma v pokrajini Epir. Ta kraj je drugo najbolj znano grško preročišče, takoj za Apolonovim preročiščem v Delfih. V Dodomi so duhovniki ljudem prerokovali iz šumenja svetega hrasta (hrast je Zevsovo drevo).
   Drugo največje Zevsovo preročišče in svetišče se je nahajalo v Olimpiji v pokrajini Elidi. V tem svetišču se je nahajal znameniti dva metra visok Zevsov kip. Iz marmorja, slonovine in zlata ga je izdelal ga je kipar Fidija.
   Zevsu na čast so vsaka štiri leta prirejali v Olimpiji znamenite olimpijske igre.

Jupiter

Jupiter je imel v Rimu enako vlogo kot Zevs pri Grkih. Popolno ime se je glasilo Jupiter Optimus Maximus (Jupiter Najboljši Največji). Častili so ga kot vladarja bogov, boga dnevne in nočne svetlobe, boga pravice in zvestobe. Kot J. Feretrius ali J. Fulgur je pošiljal strele, kot J. Tonans je povzročal grom. Kot J. Stator je omogočal vojakom, da so se nasprotniku neomajno upirali in vztrajali v boju.. Kot J. Victor je vojski naklonil zmago.

Čaščenje Jupitra v Rimu     Jupitru so Rimljani posvetili ide - dneve s polno luno.     Kot zaščitniku Latinske zveze so mu postavili svetišče na Albanski gori.     V Rimu so mu postavili svetišče na griču Kapitolu. V tem svetišču se je zbiral senat pred vsako napovedjo vojne. V tem svetišču so shranili tudi razne mednarodne pogodbe. Vojskovodje so pred odhodom v province tod opravljali daritve in zaobljube, v primeru zmage pa so Jupitru na čast opravili zahvalno daritev za zmago nad sovražnikom ter mu posvetili bojni plen.

Avtor: Gregor Godec