Krščanstvo je napadlo slovansko pogansko mitologijo, še preden je ta dosegla svoj razcvet. Bila je tako rekoč zatrta v kali.
  O zmagoslavju krščanstva nad poganstvom so izginili veliki bogovi in božansva. Kar je ostalo so bili t.i. dii minores ali majhna božanstva. Slovani vzgojeni kot kristjani so ohranili mnogo poganskih verovanj, tudi še v 20. stoletju. Tako poznamo danes veliko majhnih bogov in boginj ter dobrih in zlih duhov, ki so se ohranili kljub ostrim napadom krščanske vere.

Domovoj

  Domovoj katerega koren besede izhaja iz samostalnika dom, je predstavljal hišnega duha. Slovani so se izogibali temu imenu in so tako hišnega duha raje klicali "stari oče", "gospodar hiše" ali celo "on", to pa verjetno iz vražjevernosti.

  Podoba Domovoja ni povsem jasno razvidna. Prikazoval se je v podobi starca, ki je navadno imel brado in bil poraščen po celem telesu z mehkimi dlakami. Včasih je imel tudi rogove ali rep, ponekod se je prikazoval celo v podobi dimače živali ali kopice sena. Le težko, včasih celo nevarno, je bilo videvati Domovoja, nasprotno, pa je njegov glas bil večkrat prisoten in zaznaven, prav tako njegovo stokanje in dušeče ječanje. Govorjenje hišnega boga je navadno bilo milo, skrbeče, a tudi osorno ali otožno.
  Razlaga o izvoru Domovoja in nehaterih podobnih malih božanstev v slovanski mitologiji je naslednja: Ko je vrhovni bog ustvaril nebo in zemljo, so nekateri duhovi, ki so ga obkrožali zoper njega zanetili upor. Ta se je končal tako, da je Perun uporne duhove nagnal z neba na zemljo. Nekateri izmed njih so popadali na strehe hiš ali dvorišča. Ti so za razliko od tistih, kateri so padli v vodo ali gozdove in postali zlobni, razvili svojo podobo ob družbi ljudi ter tako postali dobrohotni.
  Domovoj je navadno tako vzljubil hišo v kateri je bival, da se je upiral in nasprotoval selitvi. Ko je ruski kmet zgradil novo izbo, je njegova žena pred vselitvijo dala pod sobno peč kos kruha, ki bi naj privabil hišnega duha. Domovoj je rad bival blizu peči ali izpod praga hišnih vrat. Njegova žena Domovikha ali Domania, pa je raje živela v kleti.
  Hišni duh je v naprej posvaril prebivalce hiše pred težavami, ki jih bodo doletele. Naprimer je pred smrtjo enega izmed članov družine jokal, ali povlekel lase ženi, da jo bi svaril pred moževim nasilnim obnašanjem.
  Domovoj se je pri Slovanih pojavil komaj, ko se je družinski krog ločil od plemenskega. Pred nji se je kot zaščitnik plemena pojavljal Rod ali Chur, katerega lahko povezujemo s predniki ali dedi pripadnikov plemena.

Avtor: Kolektiv SVAROG