Seminarska naloga za predmet: Protipožarna varnost
Avtor: Andraž Drašček
Mentor: mag. Zdravko Klasek

KAZALO

1.	UVOD
2.	SPLOŠNO O NAPRAVAH ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA
3.	ROČNI SPROŽILEC ALARMA
4.	AVTOMATSKI DETEKTORJI 4.1. Ionizacijski detektor 4.2. Fotoelektrični detektor 4.3. Toplotni detektorji 4.4. Infrardeči detektor 4.5. Cevni detektor
5.	ALARMNE NAPRAVE 5.1. Signalizacija požarnega preplaha
6.	ZAKLJUČEK
7.	LITERATURA IN VIRI
8.	PRILOGE 8.1. Povzetek pravil klasifikacijskega zavoda (Jugoslovenski registar brodova) o gradnji krmilnih naprav

1. UVOD

V seminarski nalogi želim predstaviti različne izvedbe detektorjev požarov njihove principe delovanja ter alarmiranje z različnimi vizualnimi in zvočnimi signali. Sami detektorji so bistvenega pomena pri gašenju že nastalega požara, predvsem pa pri širjenju le tega. Čas od odkritja do gašenja požara mora biti čim krajši zato morajo detektorji čimprej zaznati požar in ga alarmirati.
Ker je ladja specifični objekt, povečini odvisen zgolj od lastne usposobljenosti posadke in delovanja sistemov za gašenje, od česar je odvisno življenje članov posadke, velika materialna vrednost ladje in tovora se na področje požarne varnosti nanašajo strogi predpisi.
Požar na ladji namreč predstavlja, takoj za prodorom vode, drugi najpogostejši vzrok pomorskih nesreč.
Te predpise podaja SOLAS (poglavje II, pravilo 13), posamezni klasifikacijski zavodi ter
STCW konvencija, ki zahteva, da so vsi ladijski častniki usposobljeni za boj proti požaru (firefighting); na tankerjih za nafto in tankerjih za kemikalije pa tudi ostali člani posadke.
Na ladji mora obstajati "firefighting plan", ki natančno predvideva funkcijo in opravila posameznega člana posadke v primeru nesreče. Po tem planu so predpisane tudi vaje na ladji, ki se morajo izvesti najmanj enkrat mesečno.
Namen seminarske naloge je prikazati pomen detektorjev in alarmiranja pri preprečevanju ladijskih požarov oziroma gašenju le teh.
Pri izdelavi sem se orientiral po pravil Hrvatskega registra brodova in kataloga proizvajalca detektorjev. Naloga obsega 8 poglavij, v poglavju priloge pa je podan načrt razporeditve detektorjev požara in pravila ladijskega registra.

2. SPLOŠNO O NAPRAVAH ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA

S pravilom 13 (Poglavje II-2) SOLAS konvencije so definirani zahtevki o vgradnji sistema za odkrivanje in javljanja požara na ladji.
Naprava za odkrivanje in javljanje požara je sestavljena iz:
- detektorjev požara
- električnih vodov
- centrale za sprejem obveščanja
- izvora električne energije
Detektorji in mesta za ročno javljanje so zbrani v sekcije.Z vključitvijo bilo katerega detektorja ali ročne naprave se mora vključiti zvočni in vizualni signal za odkrivanje požara na kontrolni plošči, kakor tudi na indikatorski enoti.Če v roku dveh minut nihče ne potrdi sprejem signala, se avtomatsko daje zvočni preplah v vseh objektnih in gospodinjskih prostorih posadke, kontrolnih postajah in strojniških prostorih.
Kontrolna plošča se mora nahajati na poveljniškem mostu ali v glavni protipožarni kontrolni postaji.
Indikatorske enote označujejo sekcijo v kateri je prišlo do vključitve naprave za odkrivanje požara ali mesto za ročno javljanje
Sistem in oprema morajo biti izvedeni tako, da zdržijo spremembe napetosti, spremembe temperature, vibracije, vlago, udarce, poškodbe in korozijo, katere se lahko pojavijo na ladji.
Sodobne naprava za odkrivanje in javljanje požara mora biti v stanju da zadovoljuje odrejenim pogojem sigurnega in nepretrganega funkcioniranja, ne glede na to s katero vrsto detektorja je ladja opremljena.
Predvidena sta najmanj dva izvora električne energije za napajanje električne opreme, katera se koristita v delovanju sistema za preplah in odkrivanje požara, toda eden od teh sistemov mora biti (nujni emergency).
Detektorji požara se delijo na:
- ročni sprožilec alarma
- avtomatski sprožilec alarma
Za uspešno gašenje nastalega požara so odločujoče prve minute. Pravočasno javljanje požara, kateri pride na pravo mesto omogoči zelo hitro intervencijo, zmanjša škodo od požara ter zmanjša angažiranost ljudi in tehnike v samem procesu.

3.ROČNI SPROŽILEC ALARMA

Ročni sprožilec alarma predstavlja dopolnitev napravam z avtomatskimi detektorji. Postavljajo se na dobro vidljivih in pristopnih mestih.
Ročni sprožilec se aktivira s pritiskom na gumb.
Mesta za ročno javljanje se nahajajo na vseh objektnih in gospodinjskih prostorih in kontrolnih postajah. Na vsakem izhodu se mora nahajati eno mesto za ročno javljanje. Nobeden del hodnika ne sme biti od njega oddaljen več kot 20 m.

Slika 1. Ročni sprožilec alarma (AUTRONICA BF-33L)

4. AVTOMATSKI DETEKTORJI

Najvažnejša lastnost avtomatskega detektorja požara je odkrivanje požara v čim krajšem času. Aparat mora delovati ne glede na osvetljenost prostorov, pritisk, temperaturo ali vlažnost. Življenjska doba detektorja mora biti čim daljša, vzdrževanje in montaža pa čim enostavnejša.
Veliko število požarov nastane ponavadi zelo počasi. Ponavadi je to tlenje ognja zaradi pomanjkanja kisika ali pa gorljiva snov ne dopušča da se požar razširi.V prvem stadiju požara se pred povišanjem temperature najprej pojavi dim in plini, ki izhajajo iz reakcije.Na slednje je občutljiv detektor, kar omogoča visoko efikasnost.
Obstajajo različni tipi avtomatskih detektorjev, vendar jih mi strnemo kar v tri skupine, odvisno na kaj so občutljivi:
- dim
- svetloba
- toplota

4.1. Ionizacijski detektor

Odkriva prisotnost dima, kadar koncentracija doseže prag detekcije ne glede na velikost delcev iz katerih je dim sestavljen.
Tleči požari se odkrivajo znatno prej, predenj nastane plamen in visoka temperatura.
Dela na principu malega radioaktivnega izvora, kateri ionizira plin med dvema elektrodama.

Slika 2. Shema ionizacijskega detektorja (vir: Milan Matkovič)

Slika 3. Ionizacijski detektor (AUTRONICA BJ-33)
Ti tipi detektorjev reagirajo na pline izgorevanja. Zelo dobro zaznajo predvsem izgorevanje sintetičnih in lesenih materialov, niso pa primerni v garažnih prostorih, zaradi prisotnosti izpušnih plinov

Detektor je sestavljen iz vložka, kateri združuje dve ionizirane komore, odprto ionizacijsko in zaprto referenčno in elektronsko cev s hladno katodo. V vložku ni potrošnih elementov, zato je po vsakem aktiviranju ponovno usposobljen za delovanje. Občutljivost detektorja je že določena v tovarni, vendar se lahko v posebnih slučajih spremeni. Zrak v komorah je ioniziran z zelo slabim radioaktivnim izvorom. Nevidne količine dima, katere pridejo v odprto komoro, razdrejo električno ravnovesje med komorama. Tako postane zelo občutljiva elektronska cev s hladno katodo prevodna in preko releja ustvari kontakt, tako pride do javljanja požara v centralo, kjer reagira svetlobni in zvočni signal.

4.2. Fotoelektrični detektor

Princip delovanja detektorja je razprševanje svetlobe po prihodu dimnih delcev v odprto komoro. Fotoelektrična celica je z zaslonom razdeljena od izvora svetlobe (bliski).
Ko dimni delci pridejo v odprto komoro, se svetloba razprši in zadane fotocelico. Proizvedena napetost se ojača v tranzistorskem kolesu in povzroči vžig cevi s hladno katodo. Rezultirajoča napetost aktivira rele v protipožarni centrali, čim se sprosti optični in zvočni signal. Da se sproži alarm, je potrebna v labirintu zadostna koncentracija dima 5 do 10 sekund, kjer je potrebno proizvesti 2 - 3 bliske, ker se eden blisk ustvarja 2 - 3 sekunde. Na ta način se eliminira lažno aktiviranje detektorja od okolnih bliskov.

Slika 4. Fotoelektrični detektor (vir: Milan Matkovič)

4.3. Toplotni detektorji

Delujejo na principu ekspanzije plina ali tekočine, nizkega tališča materiala in na principu bimetala. Zadnji imajo najširši pomen. Sestavljeni so iz dveh bimetalnih trakov, enega debelejšega in enega tanjšega, kateri so občutljivi na porast temperature, zato se ta imenuje termo-maksimalni detektor.
Delovanje detektorja je zasnovano na zaprtju kontakta, ko je dosežena odrejena maksimalna temperatura. Vgrajena cev s hladno katodo se vžge, rezultantna anodna napetost vzbudi rele v signalni centrali, čim se aktivira optični in zvočni sistem.
Naslednji tip toplotnega detektorja je termo-diferencialni detektor.
Njegova občutljivost je večja kot pri termo-maksimalnem detektorju požara. Ta je skonstruiran kot kombinacija diferencialnega in maksimalnega detektorja.
Aktivira se če temperatura v eni minuti preide odrejeno vrednost ali ko doseže maksimalno temperaturo na katero je naravnan.
Pri povišanju temperature v prostoru, kjer se nahaja detektor se zrak širi in vrši pritisk na membrano, katera zapira kontakt. Diferencialno delovanje se doseže s šobo z ozko odprtino, skozi katero lahko izide zaprti zrak. Maksimalno aktiviranje vzbudita bimetalna traka, katera zapirata kontakt, ko je dosežena določena temperatura. Z zaprtjem enega od obeh kontaktov, se vzbudi vžig vgrajene cevi s hladno katodo. Rezultantna anodna napetost deluje na rele v signalni centrali, s katerim se aktivirajo optično in zvočni elementi.

Slika 5. Toplotni detektor (AUTRONICA BE-23)
Najprimernejši je za uporabo v prostorih z visoko stopnjo vlažnosti (kopalnice, kuhinje) in v prašnih prostorih (skladišča, delavnice).

4.4. Infrardeči detektor

Že zelo majhen plamen oddaja infrardeče valove, kateri se lahko koristijo za detekcijo požara v samem začetku in tako preprečijo, da se čaka do pojava dima ali toplote. Infrardeča radiacija začetnega ognja se fokusira skozi širokokotno lečo, katera prepušča samo infrardeče žarke na fotocelico. Signal fotocelice se ojača v vgrajenem ojačevalcu. Ko je signal dovolj močan, aktivira cevi s hladno katodo, katera aktivira alarm, kot pri drugih detektorjih. Detektor je reguliran tako, da reagira na pojavu plamena dolžine 15 cm na oddaljenosti do 6 m.
Tako je preprečeno njegovo aktiviranje pri vžigu vžigalice, vžigalnika, delovanje sonca in električnih grelcev.

Slika 6. Optični detektor (AUTRONICA BH-31A)
Primeren je v prostorih kjer se nahajajo PVC materialih, v sobah s tehnično opremo in prostorih z visokimi stropi.

Ta vrsta detektorjev se najpogosteje koristi v kombinaciji z ionizacijskim detektorjem, kateri so občutljivi na dim. Kot naročeno so prikladni na mestih, kjer se ionizacijski detektorji ne morejo uporabiti, to je v prostorih, kjer se zaradi rednega dela pojavlja dim.

Detektor ima tri zaščite pred lažnim alarmom:
1. ojačevalec je reguliran tako, da reagira na področju frekvence zračenja, katero je izvedeno eksperimentalno za plamen;
2. vgrajeni filter, kateri varuje da detektor registrira samo ozko frekvenčno področje infrardečega valovanja, blizu vidne svetlobe, ne reagira pa na večje valovne dolžine infrardečega valovanja, katerega emitirajo deli ladijskih strojev, vroče plošče pločevine in pregreti cevovodi;
3. integrator naprave varuje, da se alarm ne vključi dokler vhodni alarmni nivo ne deluje na ustrezni časovni periodi. Čas vključitve alarma lahko zaostaja od 3 do 30 sekund od pojava infrardečega valovanja plamena.
Detektor se postavi na tako mesto, da pokriva čim večji obseg, katerega je treba zaščititi. To so mesta s katerih je dober pregled kot npr. na višjih mestih iznad glavnega motorja in kotla, tako da delotvorni prostorski koti posameznega detektorja pokrivajo celi prostor, se pravi vse ogrožene površine.

4.5. Cevni detektor

Uporablja se za odkrivanje požara v prostorih za tovor.
Zasnovan je na principu vsesavanja zraka iz kontroliranih prostorov, kateri preide skozi detektor dima v krmilarnici. Detektor registrira prisotnost dima v omenjenem zraku, kar sproži zvočni in svetlobni alarm.
Z istim cevovodom s katerim se dovaja omenjeni zrak do detektorja, se tudi dovaja CO2 (plin za gašenje požara) v posamezne prostore.

Slika 7. Cevni detektor (vir: Milan Matkovič)

5. ALARMNE NAPRAVE

Alarmne naprave služijo za obveščanje vseh oseb na ladji za nastalo nevarnost.

Signal splošne nevarnosti (generalni alarm) se postavlja:
1. v strojnici;
2. v javnih prostorih, če je površina večja od 150 m2;
3. v hodnikih, službenih in drugih javnih prostorih;
4. na odprtih palubah
5. v proizvodnih prostorih

Na potniških ladjah obstajata dve vrsti signalizacije splošnega preplaha: za potnike in posadko.
Zvočne naprave za dajanje signala za splošno nevarnost so tako razporejene, da se signal prodorno sliši, četudi se sliši brnenje. V prostorih, kjer je brnenje premočno mora obstajati tudi svetlobna signalizacija.
Ton alarma splošnega preplaha se mora jasno razlikovati od ostalih alarmov.

5.1. Signalizacija požarnega preplaha

Sprejemna naprava signalizacije za odkrivanje požara daje opozorila navedena v naslednji tabeli:

Če signal odkrivanja požara ni potrjen v roku 2 min, se avtomatsko vključi signal v strojnici, nastanitvenih in drugih prostorih, kjer se lahko nahajajo člani posadke, katere opozarja da je na ladji nastal požar.
Zvočne in svetlobne alarmne naprave v pogonskih prostorih so:
1. Alarm za aktiviranje sistema CO₂ ali nekaterega drugega gasilskega sredstva:
- svetlobni: svetleča rdeča barva s simbolom
- zvočni:dolgi ton dan po zračni sireni v vseh pogonskih prostorih in krajnih prostorih,kjer se pušča sredstvo za gašenje

2. Alarm izvan z lastnim ogenj-detektorjem v pogonskih prostorih:
- svetlobni: rdečo svetleče polje s simbolom
- zvočni: dvostrani ton v pogonskih prostorih, prostorih častnika stroja in na mostu.

Slika 8. Alarmni svetlobni steber v strojnici

Telegraf strojnice ima zvočno signalno napravo, katera varuje dajanje zvočnega signala na komandnem mostu in v strojnici v primeru dajanje komande in odziva o izvrševanju.
Zvočni signal telegrafa strojnice mora delovati avtomatsko pri predaji ukaza in se avtomatsko pretakniti pri preseganju pravilnega odziva.
Telefonska veza med krmilnico in strojnico vsebuje zvočno in svetlobno signalizacijo poziva.

6. ZAKLJUČEK

V seminarski nalogi sem opisal 5 različnih tipov avtomatskih detektorjev požara, ročni sprožilec alarma, alarmne naprave in signalizacijo požarnega preplaha.
Spoznal sem da se detektorji medsebojno razlikujejo glede način odkrivanja požara in
sicer na:
- prisotnost dima (ionizacijski in cevni)
- razprševanje svetlobe (fotoelektrični)
- spremembi temperature (toplotni)
- oddajanju infrardečih valov plamena (infrardeči)

Z ozirom na različne metode odkrivanja požara so primerni za različne prostore. Tako je npr. ionizacijski detektor primeren za prostore z sintetičnimi in lesenimi materiali ni pa primeren za garažne prostore. Pri razporeditvi detektorjev se moramo ozirati na optimalne lastnosti posameznega detektorja.
Zelo primeren je infrardeči detektor, saj omogoča odkritje požara pred pojavom dima ali toplote in sicer na osnovi oddaje infrardečih žarkov, ki jih oddaja že zelo majhen plamen.
Detektorji so povezani v sistem alarmiranja s čimer omogočajo avtomatski alarm ob zaznavi požara. Na ta način je čas med odkritjem požara in njegovim alarmiranjem zelo kratek, kar omogoča učinkovit boj proti požarom. Ta signalizacija se vrši na mnogo različnih načinov in sicer vizualno in zvočno ali kombinacijo obeh.
Ob izdelavi sem dognal, da je pri boju proti požarom bistvenega pomena pravočasna detekcija in alarmiranje požara.

7. LITERATURA IN VIRI

1. Milan Matkovič, Protipožarna zaštita na brodovima, Rijeka 1992
2. Jugoslovenski registar brodova, Dio 17 - protipožarna zaštita; Split 1985
3. Design Guide Lines for Fixed Fire Detection Systems for various types of Ships, Autronica, Maritime and Industrial Documentation, Norway

8. PRILOGE

8.1. Povzetek pravil klasifikacijskega zavoda (jugoslovenski registar brodova) o gradnji krmilnih naprav

4.1. ODKRIVANJE POŽAROV IN ALARMNE NAPRAVE

SPLOŠNE ZAHTEVE
4.1.1. Vsi deli električne opreme, aparati, napajalniki in kabli naprav za odkrivanje požarov in alarmne naprave morajo popolnoma zadovoljevati Pravilom, del 12- Električne naprave.
4.1.2. Ladje opremljene z napravam za odkrivanje požarov morajo imeti središčno mesto za upravljanje protipožarnih naprav.
Središčna protipožarna postaja mora vsebovati sprejemnik naprave za odkrivanje pojava požara v zaščitenih prostorih in naprave za upravljanje alarmnih naprav.
4.1.3. Obvestilo o pojavu požara posadki, potnikom in posebnim osebju mora biti dano s pomočjo splošnih alarmnih naprav, katere morajo zadovoljevati Pravilom, del 12 - Električne naprave, točka 2.11.3.
4.1.4. Na ladjah opremljenimi z avtomatskimi napravami za odkrivanje požarov, katerih
signal CPS se pošilja v prostore, kjer je stalna straža.

4.2. NAPRAVE ZA ODKRIVANJE POŽAROV
4.2.1.Avtomatska naprava za odkrivanje požarov:
- potniške ladje od 100 BRT in več,
- ladje za posebne namene in ladje za predelavo rib od 1000 BRT in več.
4.2.1.1. Na ladjah navedenih v točki 4.2.1. mora avtomatska naprava za gašenje požara
obstojati v sledečih prostorih: (razen tistih, ki ne vsebujejo nikakršnih vnetljivih snovi)
- v vseh nastanitvenih in službenih prostorih, pri čemer se naprava za razprševanje signalizira od regulacijsko alarmnega ventila v skladu z 3.3.5.1.2., se pravi avtomatska naprava za odkrivanje požara,
- v skladiščih eksploziva, skladiščih zelo vnetljivih materialov in gorljivih materialov,
- na mestih za upravljanje, razen glavnih protipožarnih postaj, v prostorih z akumulacijskim baterijami in v prostorih za generatorje,
- v prostorih suhega tovora.
4.2.1.2. V vseh strojnicah in kotlovnicah na ladjah, katere imajo avtomatizirane kontrolne naprave in katere so brez stalne straže, morajo imeti avtomatske naprave za odkrivanje požarov.
V ta namen morajo imeti detektorje s stalno občutljivostjo.
Tip naprave za avtomatsko javljanje požarov odobrava Hrvaški register za vsak posamezen slučaj posebej.
4.2.1.3. V avtomatskih napravah za odkrivanje požarov se lahko uporabljajo detektorji kateri lahko reagirajo na toploto, svetlobo ali dim v slučaju požara ali nekateri drugi registri odobreni od Hrvaškega registra.
4.2.1.4. Detektorji morajo biti postavljeni v zgornji del vsakega zaščitenega prostora ograjenega s pregradami, palubami ali zaprtimi prostori, tako da lahko funkcionirajo ne glede na to v katerem delu dotičnega prostora nastane požar. Če je površina tal v nekem prostoru manjša od 25 m2 je lahko nameščen samo eden detektor, če pa je večja, morata biti dva ali več detektorjev.
4.2.1.5. Če neka avtomatska naprava za odkrivanje požarov vsebuje pnevmatske ali hidravlične naprave, čas potreben za prenos signala iz najoddaljenejšega detektorja do naprave za sprejem signala ne sme biti daljša od 1.5 min.

4.2.7. Avtomatska naprava za odkrivanje dima mora odgovarjati tem danim zahtevam:
- ponoči mora dajati zvočni in dimni signal, v slučaju napake na napravi (npr,.prenehanje električne napetosti, neizpravnost ventilov, itd.),
- mora pokazati cevovode skozi katere se ne vsesava zrak,
- naprava mora delovati skozi dva vsesalna ventila, katera se izmenjujeta v delu.Postavljena morata biti blizu sprejemne postaje, tako da ropot katerega ustvarjajo ventilatorji ne moti normalnega nadziranja,
- ventilatorji morajo ustvarjati dovolj vakuma, da se omogoči prehod dima od najoddaljenejšega detektorja do glavne protipožarne postaje v roku največ 1.5 min,
- po prehodu skozi sprejemno postajo se mora zrak izsesan iz prostora spustiti v atmosfero,
- cev naprave za odkrivanje dima ne sme biti ožja od 12,5 mm premera,
- naprava za odkrivanje dima se lahko kombinira z napravo za gašenje požara v prostoru, kateri se razprostira med razdeljenimi zabojniki naprav za gašenje požarov do zaščitenih prostorov. V tem primeru morajo obstajati priklopke, katere ne dopuščajo da sredstvo za gašenje požara prodre v glavno protipožarno postajo in da ne bo slučajno spuščeno v atmosfero namesto v zaščiteni prostor,
- vsi cevovodi naprav za odkrivanje dima morajo imeti naprave za redno prepihovanje cevi s stlačenim zrakom,

4.2.2. Ročne alarmne naprave
4.2.2.1. Ročne alarmne naprave za javljanje požarov se morajo nahajati na sledečih mestih:
- na vseh potniških ladjah
- na ladjah za posebne namene in na ladjah za predelavo rib od 1000 BRT in več,
- na drugih ladjah od 1000 BRT in več ( samo v prostorih navedenih v 2.2.2.1.)
4.2.2.2. Na ladjah navedenih v točki 2.2.1., se mora sprožilec ročne alarmne naprave nahajati na sledečih mestih:
- v hodnikih nastanitve, službenih in javnih prostorih,
- v predsobah,
- v javnih prostorih površine večje od 150 m2,
- v prostorih strojnih naprav,
- v delavnih prostorih,
- na odprtih palubah v bližini grotla.
8.1.1.1. Sprožilci se morajo postaviti na pristopnih mestih in morajo biti dobro vidni.V vsaki navpični protipožarni coni in potniških ladjah mora obstajati najmanj eden sprožilec na obeh straneh palube, tako da znotraj vsake glavne navpične protipožarne cone razdalja med sprožilcema ne presega 20 m.

Na vseh ostalih ladjah pa mora obstajati en sprožilec v nastanitvenih, službenih in javnih prostorih, ter na vsaki palubi.Če pa dolžina hodnika presega 20 m, morata obstajati na vsaki palubi dva sprožilca v hodnikih, na obeh straneh ladje in na nasprotnih delih prostora.
Če se nastanitve, službeni in javni prostori nahajajo na različnih lokacijah vzdolž ladje, npr. v sredini ladje in na krmi, se mora sprožilec postaviti na vsak tak položaj in na vsako palubo, njegovo število je omenjeno zgoraj.
4.2.2.4.Vodi avtomatskih alarmnih naprav za javljanje požarov se lahko koristijo za ročne alarmne naprave za javljanje požarov.
4.2.2.5.Vsi sprožilci ročnih alarmnih naprav morajo biti pobarvani rdeče.Sprožilec mora biti zaščiten s steklom.

4.3. ALARMNE NAPRAVE ZA JAVLJANJE POŽAROV

4.3.1 Alarmne naprave za opozarjanje, da je naprava za gašenje požara stopila v akcijo, se morajo nahajati v prostorih v katerih se pod normalnimi pogoji eksploatacije ladje stalno ali pogosto nahajajo ljudje zaradi opravljanja službenih obveznosti.
4.3.2 Signal kateri opozarja da je naprava za gašenje stopila v akcijo se mora dati samo v prostoru v katerega je treba dati sredstvo za gašenje.
4.3.3 Uporabljanje alarmnih naprav za javljanje požarov mora biti povezano z ročnim ali daljinskim upravljanjem naprave, ne glede na to s katerega mesta za upravljanje se naprava daje v pogon. Opozorilni signal se mora prenesti v zaščiteni prostor tako, da ga ljudje zapustijo preden se sproži sredstvo za gašenje. Čas potreben za to traja od 1-2 min in mora odgovarjati dolžini poti za reševanje od najdaljše točke v prostoru do izhoda iz tega prostora.

Avtor: Andraž Drašček