FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
NAVTIKA - VSS
NAUK O LADJI II
Slovenske Konjice, dne: 7.01.2000
Avtor: Mateja Rečnik
KAZALO
1. Uvod
2. Splošno o nasedanju kot nesreči ladje
3. Splošno o reševanju nasedle ladje
4. Reševanje nasedle ladje z lastnimi močmi
5. Reševanje nasedle ladje s pomočjo drugih ladij
6. Literatura
1. UVOD
Kljub moderni navigaciji in natančnim pomorskim kartam se še vedno lahko zgodi nesreča, da ladja obrusi morsko dno ali celo nasede. Vzroki za takšne nesreče so lahko slabe vremenske razmere, plimovanje morja in razni drugi dejavniki. Nasedanje ladje je lahko tudi namerno, da se ladja v določenih okoliščinah reši pred potapljanjem.
2. SPLOŠNO O NASEDANJU KOT NESREČI LADJE
Nasedanje smatramo, kot eno težjih nesreč ladje. Nasedanje je lahko kot primarni ali sekundarni vzrok za nesrečo ladje. Če ladja nasede zaradi nepravilne navigacije ali slabega vremena, je nasedanje primarni vzrok za nesrečo. Če pa ladja namerno nasede, da se s tem reši pred uničenjem (pri vdoru vode ali pri požaru) in se s tem reši ljudi ali tovor z ladje, smatramo to nasedanje kot sekundarni vzrok za nesrečo.Razlikujemo navadno nasedanje ladje in dotik dna. Navadno nasedanje, namerno ali nenamerno, smatramo, če ladja stabilno leži na mestu nasedanja. Dotik dna je nenameren in kratkotrajen dotik najnižjih delov ladje z morskim dnom brez večjih posledic. Lahko je nameren, če se z ladjo pluje preko plitvine na globini enaki ugrezu ladje, dno pa je mehko. To se velikokrat dogaja na rekah in ustjih rek.
Kadar ladja nasede, izgubi sposobnost premikanja, ponavadi pa v njo prodre tudi voda, ker na večji dolžini podvodnega dela ladje ponavadi nastanejo dolge in ozke razpoke. Velikost razpok zavisi od morskega dna in od hitrosti nasedanja ladje. Pri nasedanju ladje na pesek ali mivko na morskem dnu, se njen trup najverjetneje deformira, razpoke pa ne nastanejo. Kamenito morsko dno vedno povzroči prodor vode v ladijski trup.
3. SPLOŠNO O REŠEVANJU NASEDLE LADJE
Ko ladja nasede, kapitan ladje ponavadi takoj poskuša z reševanjem ladje (z vso hitrostjo nazaj). S tem manevrom se ladja lahko reši, lahko pa še oteži, že tako neugoden položaj ladje, odvisno kako je ladja nasedla. Razen tega se lahko ladja pri nasedanju težje poškoduje, pa se lahko pri takšnem uspešnem reševanju potopi, ko doseže globljo vodo. Pri ladjah z enim vijakom, pri komandi z vso hitrostjo nazaj, moramo upoštevati možnost izbitja krme, ker lahko ladja še močneje nasede. Vse to moramo premisliti pred uporabo stroja nazaj pri reševanju ladje. Ko ladja nasede, je mogoče najbolje takoj zaustaviti stroj, krmilo pa pustiti v položaju, kot je bilo pri nasedanju ladje.Čim prej je potrebno proučiti položaj nasedene ladje, da lahko začnemo planirati reševanje ladje in organizirati dela in potrebna sredstva za reševanje ladje. V zvezi s tem je treba proučiti plimo in oseko, ter preveriti vrsto morskega dna in globino morja.
V pripravljalna dela za reševanje spada predvsem preračunavanje pritiska ladje na morsko dno. Ta pritisk nastane s težo za katero je zmanjšan vzgon ladje zaradi dvigovanja nasedle ladje in težo vode v poplavljenih prostorih ladje.
Vrednost zmanjšanega vzgona zaradi dvigovanja ladje pri nasedanju se izračuna, kot teža vzdignjenega dela ladje. Osnova tega sloja je površina vodne linije (Av1), višina sloja je razlika srednjih ugrezov ladje (ęT), to je razlika med srednjim ugrezom ladje pred nasedanjem in srednjim ugrezom nasedle ladje. Srednji ugrez ladje pred nasedanjem se izračuna iz diagramnega lista ladje ali tablic nosilnosti.
Torej je pritisk, s katerim leži nasedla ladja na morskem dnu, enak vsoti težin zmanjšanega vzgona in vode ki je prodrla v ladjo.
Primer: tovorna ladja je v času izplutja imela ugrez na premcu Tp = 5 m 60 cm, ugrez na krmi Tk = 5 m 80 cm in deplasman D = 10.000 Mp. Pred nasedanjem je potrošila 400 ton zalog (gorivo in pitna voda). Ko je nasedla, je izmerjen ugrez na premcu Tp = 5 m 86 cm in ugrez na krmi Tk = 5 m 52 cm. Deplasman ladje pred nasedanjem D = 10.000 - 400 = 9.600 Mp. Iz diagramnega lista ladje je ugotovljeno, da deplasmanu 9.600 t odgovarja srednji ugrez Ts2 = 5 m 69 cm. Iz diagramnega lista je ugotovljeno tudi, da za ta srednji ugrez nasedle ladje površina vodne linije znaša Av1 = 2.000 m2. Teža vode, katera je prodrla v ladjo, je ocenjena na pv = 220 Mp, specifična teža morske vode y = 1,026. Koliko znaša pritisk P, s katerim nasedena ladja leži na morskem dnu?
Rešitev: Srednji ugrez ladje, ko je nasedla, je bil Ts1 = 5 m 69 cm. Se pravi, da je bila razlika srednjih ugrezov
T = Ts1 - Ts2 = 4 cm = 0,04 m. Pritisk nasedle ladje na morsko dno je enak teži sloja ladje (p) visokega T in teži vode, ki je prodrla v ladjo (pv).
P = p + pv = Av1 . T . y + pv = 2000 . 0,04 . 1,026 + 220
P = 82 + 220 = 302 Mp
Nasedla ladja se lahko reši:
a) s svojimi močmi
b) s pomočjo drugih ladij
Pri enem in drugem načinu reševanja se lahko ladjo raztovori in ji da potreben nagib. Raztovarjanje ladje se mora izvajati premišljeno, po v naprej preračunani teži tovora in opreme ladje.
Poznamo tri vrste raztovarjanja ladje:
a) delno raztovarjanje je izkrcavanje čolnov, del pitne in kotlovne vode, po potrebi sidra z verigami, če niso bila uporabljena za varovanje ladje. Ta način raztovarjanja uporabimo po navadi, ko se ladja rešuje z lastnimi močmi.
b) dopolnilno raztovarjanje je, kadar se delno raztovarjanje dopolni z iztovarjanjem goriva in dela tovora. Pri tem se gorivo in tovor pretovorita na druge ladje ali maone .
c) glavno raztovarjanje je, če iztovorimo ves preostali tovor in opremo ladje. Uporabimo ga, kadar se ladja ne more rešiti po delnem in dopolnilnem raztovarjanju.
Reševanje ladje je lažje pri odgovarjajočem trimu in nagibu. Za izračun trima se uporabljajo tablice spremembe trima.
Za nagib ladje okoli njene vzdolžne osi odredimo kot nagiba a. Zato rabimo formulo, katera je opisana v točki 85 in 86 POMORSTVA 3.
4. REŠEVANJE NASEDLE LADJE Z LASTNIMI MOČMI
Če se po nasedanju ladje ugotovi, da je krma ladje svobodna, da je pod in za njo dovolj vode in da ladijsko dno ni poškodovano, se lahko začne z reševanjem "stroji nazaj". Stroji se vklopljajo v skokih z največjo močjo. Če je morsko dno mehko, se ne priporoča dolgo delovanje strojev, ker tok vijaka nanaša pesek proti premcu in ga zasipuje.Če stroji ne morejo izvleči ladje, odnesemo sidra na krmo ladje in s tem razbremenimo premec. Pri odgovarjajočem dnu lahko sidra odnesemo dalj od ladje. Na ta način lahko istočasno s "stroji nazaj" in s pomočjo vlečenja sidrnih verig rešimo ladjo.
Če je ladja nasedla na mehko dno in je bilo reševanje z opisanimi primeri neuspešno, lahko poskusimo za krajši čas s "stroji naprej". S tem vodni tok s premca proti krmi očisti pesek na ladijskih bokih. Ladje z močnimi gasilskimi napravami lahko poskušajo z njimi odstraniti pesek.
Pri manjših ladjah in mehkem morskem dnu si lahko pomagamo z zibanjem ladje. Pri tem si pomagamo s posadko, ki se premika iz enega na drugi bok in nazaj. Pri večjih ladjah se zato uporabljajo večje ladje in z vožnjo blizu nasedle ladje ustvarjajo valove, kateri zanihajo nasedlo ladjo.
Če je ladja lažje nasedla, si lahko pomaga z izpraznitvijo vode in goriva iz tankov v dvojnem dnu, če pa je ladja težje nasedla si lahko na ta način zelo pomaga pri reševanju. Zaradi tega morajo ladje, katere pljujejo ob slabi vidljivosti in slabem vremenu ali blizu obale, v navigacijsko nevarnih področjih, napolniti tanke v dvojnem dnu.
Če se nasedla ladja ne more rešiti sama, mora iskati pomoč drugih ladij ali podjetij za reševanje.
5. REŠEVANJE NASEDLE LADJE S POMOČJO DRUGIH LADIJ
Ladja , ki prihaja v pomoč nasedli ladji, mora paziti, da tudi sama ne nasede. Še pred prihodom ladje morajo biti na njej pripravljena vsa sredstva za reševanje ( vrvi, sidra, verige itd.).Ko pride ladja na mesto reševanja, se mora najprej vsidrati, nato s potrebnimi podatki izdela načrt reševanja. Izmeri se globina vode okrog nasedle ladje, spremembe gladine vode in delovanje vetra in morskega toka. Važno je, da se izbere pravilna smer reševanja.
Ladje, ki pomagajo pri reševanju, se zasidrajo dlje od nasedle ladje, z dolgim izpustom verige za sidro. Po tem se reševalna vrv prenese na krmo nasedle ladje. Z zategovanjem vrvi se ladji približata, kolikor situacija dopušča. Z zategovanjem verig za sidra se zategne reševalna vrv. Pri tem se pazi, da reševalna vrv ne poči in da sidra ne začnejo orati. Veriga za sidro in reševalna vrv se zategneta z vitlom za sidro.
Na dogovorjeni znak za začetek reševanja, ladja ki pomaga, dela s "stroji naprej", med tem vitel za sidro še naprej zateguje verigo.
Če se reševanje odvija na mestu, neprimernem za sidranje ladje ali pa je slab mehanizem za sidranje na ladji, katera pomaga pri reševanju, se mora reševalna vrv pritrditi nekje bližje sredini ladje. To omogoča ladji, katera nudi pomoč, da uporablja krmilo in lažje manevrira.Če se reševalna vrv nahaja na krmi ladje, katera pomaga pri reševanju, le ta ni sposobna manevriranja.
Če ladja, katera pomaga, ni zasidrana, je skoraj v boljšem položaju, ker se lahko postavi bočno ob krmo nasedle ladje in jo lažje premakne. Slaba stran tega manevra je, da je težko držati zategnjeno reševalno vrv.
Včasih je bolje, da se ladja približa nasedli ladji s premcem in se reševalna vrv namesti na premec in ladja rešuje s "stroji nazaj". Tudi tukaj je važno, da se reševalna vrv zaradi boljšega manevriranja namesti čim bolj proti krmi.
Da bi ladje ob reševanju bolje manevrirale, se uporabljajo tudi reševalni drogovi, kateri omogočajo potiskanje.
Pri reševanju lahko sodeluje več ladij. Način uporabe več ladij zavisi od velikosti in položaja nasedle ladje.
Reševanje nasedle ladje se izvede z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Če se ladjo ne more rešiti, jo je treba pomorsko zavarovati.
Sekanje nasedle ladje je zadnja možnost in se izvede samo, če se ladja ne more rešiti ali pa se že na začetku ugotovi, da se njeno reševanje ne izplača.
6. LITERATURA
Pomorstvo 4, M. Milošević, Zagreb 1968| Avtor: Mateja Rečnik |
|
|
