Avtor: Andraž Drašček
Mentor: prof. Valter Suban
KAZALO
| I. | UVOD 1.1. Konvencija SOLAS 1.2. Mednarodni signalni kodeks |
| II. | PIROTEHNIČNA SREDSTVA 2.1. Strel z orožjem 2.2. Ročne bakle 2.3. Rakete s padalom 2.4. Plavajoče sredstvo ki oddaja dimne signale 2.5. Katran ali olje zakurjeno v sodu ki oddaja dimni signal * Metalec vrvi (ni sredstvo za signalizacijo) |
| III. | PIROTEHNIČNI SIGNALI 3.1. Odgovori postaje za reševanje na signale, ki jih daje ladja ali oseba v nevarnosti 3.2. Signali za izkrcevanje, katerih se poslužujejo čolni, kateri prevažajo posadko ali osebe v nevarnosti 3.3. Signali za uporabo obalnih naprav za reševanje |
| IV. | OSTALA SREDSTVA ZA SIGNALIZIRANJE NEVARNOSTI 4.1. Ročna signalizacija 4.2. Vrste signalov 4.2.1. Signali za izkrcevanje katerih se poslužujejo čolni ki prevažajo posadko ali osebe v nevarnosti 4.2.2. Signali za uporabo obalnih naprav za reševanje 4.3. Signalna kombinacija zastave NC 4.4. Signal SOS 4.5. Signal MAYDAY 4.6. Podajanje signalov s pomočjo radio postaje |
| V. | ZAKLJUČEK |
| VI. | VIRI |
I. UVOD
1.1 KONVENCIJA SOLAS
Najpomembnejša, obenem tudi najstarejša konvencija, ki obravnava varnost ljudi na morju in varnost same ladje, je bila ustanovljena leta 1914 na pobudo angleške vlade zaradi katastrofalne nesreče ladje Titanik, v kateri je izgubilo življenje več kot 1500 ljudi.
Z razvojem ladjedelništva in tehnologije so se spreminjali načini gradnje ladij. Zato je bila konvencija v letih 1929, 1948, 1960, 1974, 1980, 1981, 1988, 1990 in 1992 posodobljena. Danes se uporablja konvencija ki je postala veljavna julija leta 1998. Konvencija obravnava opremljenost potniških in tovornih ladij s sredstvi za komuniciranje v primerjavi nesreče, oziroma sredstva za iskanje in reševanje na morju ter sredstva za osebno in skupinsko reševanje na morju.
Konvencija je razdeljena na 11 delov:
- splošna določila
* konstrukcija ladje in stabilnost
* protipožarna oprema
* sredstva za reševanje
* radio komunikacije
* varnost plovbe
* prevoz razsutega tovora
* prevoz nevarnega tovora
* nuklearne ladje
* varnostna pravila na hitrih ladjah
* specialna merila za povečanje pomorske varnosti
Konvencija se nanaša na vse ladje, ki so večje od BT in plujejo v mednarodnem prometu.
Konvencija pa izključuje:
* vojne ladje
* ribiške ladje
* ladje brez naftnega pogona
* lesene ladje primitivne gradnje
* jahte
1.2. MEDNARODNI SIGNALNI KODEKS
Ostali predpisi, ki obravnavajo področje pirotehnične signalizacije so zajeti v mednarodnem signalnem kodeksu.Prvi mednarodni signalni kodeks je bil izdan leta 1817. Izdal ga je kapitan Marrjyata. V njem je bilo prikazanih 15 zastav, vseboval pa je okoli 9000 signalnih vrst. Poleg tega so se pojavljali mnogi drugi kodeksi. Leta 1845 je bil narejen kodeks s približno 70.000 signali. Ta je bil v uporabi okoli 30 let. Mednarodni signalni kodeks iz leta 1897 je bil sestavljen iz približno 26-ih besed in ene oznake kodeksa. Današnji MSK, sprejet na četrtem zasedanju IMO-ta (international maritime organization) 1965-ega leta, je prišel v uporabo leta 1969.
Kodeks zajema
1. uvodni del
2. splošni del
3. medicinski del
4. dodatek
5. abecedni index
1. Uvodni del sestavljajo razna pojasnila , osnovna pravila za signalizacijo ter pomen besednih signalov.
2. Splošni del vsebuje dvo-besedne signale in njihov pomen.
3. Medicinski del vsebuje tro-besedne signale.
4. Dodatek vsebuje postopek za vzpostavitev radio - telefonske zveze, signale za reševanje in signale nevarnost.
5. Abecedni index služi boljšemu razumevanju pojmov katere vsebuje MSK, posebno pri kodiranju sporočil.
II. PIROTEHNIČNA SREDSTVA
Pirotehnična sredstva so sredstva za reševanje s katerimi ponesrečenci na morju omogočajo reševalcem določiti svoj položaj oziroma vzbudijo pozornost drugim plovilom.Vsa pirotehnična sredstva imajo omejen rok uporabe (običajno 5 let), pakirana so v plastični vodotesni posodi, kjer so vizualno in tekstno (v angleškem jeziku) opisana navodila za uporabo. Odgovornost za pirotehnična sredstva na ladji prevzema tretji oficir krova.
2.1. Strel z orožjem
ali kakšen drugi eksplozivni signal. Signal se sproži vsako minuto
2.2. Ročne bakle
Služijo za točno označevanje položaja čolna ali splava; aktivirajo se iz rok. Podobne so raketam s padalom, le da nimajo padala. Oddajajo rdečo svetlobo. Goreti morajo najmanj 60 s z minimalno svetilnostjo 15000 Cd. Ko so potopljene morajo goreti še 10 s na globini 10 mm. Pri pravilni uporabi ne smejo eksplodirati.
Tabela 1: Lokacija in minimalno število ročnih bakel na potniških in tovornih ladjah
| LOKACIJA | MINIMALNO ŠTEVILO |
|---|---|
| NAVIGACIJSKI MOST | 0 |
| REŠILNI ČOLN | 6 |
| ČOLN ZA REŠEVANJE | 0 |
| REŠILNI SPLAV | 6 |
2.3. Rakete s padalom
Rakete s padalom so sredstva, ki jih ročno aktiviramo in usmerimo v zrak. Oddajajo rdečo svetlobo. Namenjene so za privlačevanje pozornosti ladij v bližini. V večini primerov se izstreljujejo iz rok. Po določenem času se jim aktivira padalo, kar omogoča daljši čas delovanja. Ko so izstreljene morajo doseči višino najmanj 300 m, goreti pa morajo najmanj 60 s pri svetilnosti najmanj 30000 Cd.
Simbol
Tabela 2: Lokacija in minimalno število raket s padalom na potniških in tovornih ladjah
| LOKACIJA | MINIMALNO ŠTEVILO |
|---|---|
| NAVIGACIJSKI MOST | 12 |
| REŠILNI ČOLN | 4 |
| ČOLN ZA REŠEVANJE | 0 |
| REŠILNI SPLAV | 4 |
2.4. Plavajoče sredstvo, ki oddaja dimne signale
Služi za dnevno privlačevanje pozornosti ladij in letal v bližini. Oddaja dimne signale oranžne barve. Čim se pločevinka aktivira se jo vrže v morje Goreti mora najmanj 15 min, ko se nahaja v mirni vodi. Izdelano mora biti tako, da se v vodi ne prevrne oz. potopi. Sposobno je oddajati dim, ko je potopljeno v vodo 10 s pri globini 10mm. V času delovanja ne sme oddajati ognja.
Tabela 3: Lokacija in minimalno število sredstev, ki oddajajo dimne signale, na potniških in tovornih ladjah
| LOKACIJA | MINIMALNO ŠTEVILO |
|---|---|
| NAVIGACIJSKI MOST | 2 |
| REŠILNI ČOLN | 2 |
| ČOLN ZA REŠEVANJE | 0 |
| REŠILNI SPLAV | 2 |
Sredstvo, ki oddaja dimne signale na navigacijskem mostu, je sestavni del samoaktivacijske luči. Povezano je z rešilnim obročem, ki se pri padcu v vodo ne sme poškodovati, oziroma se od njega ločiti. Služi za ugotavljanje položaja posameznika, ki je padel v vodo.
2.5. Katran ali olje zakurjeno v sodu ki oddaja dimni signal
Pločevinast sod napolnjen s katranom, ali kakšno drugo gorljivo snovjo, postavimo na pokrov skladišča ali katero drugo vidno mesto na ladji. S tem se podnevi pritegne pozornost drugih ladij.
* Metalec vrvi
Metalec vrvi je sredstvo, s katerim lahko natančno izstrelimo vrv v dolžini 230 m pri normalnih okoliščinah atmosfere.
Sestavljeno je iz dveh delov:
* pištole
* in nabojev na katerem je pritrjena vrv
Če je naboj raketnega tipa mora biti spravljen v nepropustni embalaži.
Metalec vrvi uporabljamo pri približevanju ponesrečeni ladji (v slabem vremenu) z namenom vlečenja (ko izstrelimo metalec vrvi na drugo ladjo, nam privežejo nanj močnejšo vrv, nato pa vrv za vlečenje ladje), ali pri prekrcavanju ljudi s ponesrečene ladje (na vrv metalca vrvi se priveže močnejša vrv, nakar se postavi košaro ali nosila, ki služijo za prekrcevanje ponesrečencev).
Simbol metalca vrvi
III. PIROTEHNIČNI SIGNALI
3.1. Odgovori postaje za reševanje na signale, ki jih daje ladja ali oseba v nevarnosti
3.2. Signali za izkrcevanje, katerih se poslužujejo čolni, kateri prevažajo posadko ali osebe v nevarnosti
3. 3. Signali za uporabo obalnih naprav za reševanje
IV. OSTALA SREDSTVA ZA SIGNALIZIRANJE NEVARNOSTI:
4.1. Ročna signalizacijaRočna signalizacija se lahko vrši s polaganjem in širjenjem rok v katerih oseba, ki potrebuje pomoč, drži belo zastavo.
Tega načina signalizacije se poslužujejo čolni, kateri prevažajo posadko ali osebe v nevarnosti. Poslužujejo se je tudi obalne službe za prikaz primernega mesta za izkrcanje.
Uporablja se na manjši oddaljenosti, ter dobri vidljivosti, ponoči pa se uporablja svetilko ali plamen
4.2. Vrste signalov
4.2.1. Signali za izkrcevanje, katerih se poslužujejo čolni, kateri prevažajo posadko ali osebe v nevarnosti
4.4.2. Signali za uporabo obalnih naprav za reševanje
4.3. Signalna kombinacija zastave NC izobešena na jamboru
Zastave MSK-ja: MSK mednarodni signalni kodeks je pripomoček za enostavno sporazumevanje brez jezikovnih zapletov v vseh primerih pomorske komunikacije (sporazumevamo se lahko v odprtem jeziku ali s pomočjo MSK). MSK zastave imajo predpisano obliko, velikost in kombinacijo barv. Zastave se vzdiguje s pomočjo signalnih vrvi na signalnem jamboru. Med seboj se povezujejo s pomočjo patentnega zgloba ali zastavnega vozla. Če imamo več zastav jih beremo od zgoraj navzdol.
Zastave obsegajo:
* 24 klasičnih štiri-oglatih zastav (od C-Z)
* 2 zastavi posebne oblike (A in B)
* 11 plamencev (0-9 in zastava MSK)
* trije rožci, oziroma trikotne zastave (trije ponavljalci)
Za signaliziranje nevarnosti se uporablja kombinacija zastave N in C; izobešena na jamboru ali na najvidnejšem mestu
N ne (nikalni odgovor) C da (pritrdilni odgovor)
4.4. SOS
SOS (klic v sili) signal se razbere s pomočjo Morsejeve abecede.
Morsejeva abeceda:
Če se vzame dolžino kratkega signala kot eno enoto, potem dolgi signal traja tri enote. Razmak med signali ene številke ali črke traja eno enoto, razmak med črkami in števili tri enote in razmak med besedami sedem enot. Sporočilo s pomočjo Morsejeve abecede je lahko odprto ali šifrirano po MSK-ju. Pri komunikaciji z Morsejevo abecedo obstaja določen postopek, ki vsebuje poziv, identifikacijo, vsebino sporočila in zaključek. Komuniciranje s pomočjo morsejeve abecede se vrši preko radiotelegrafije ali s pomočjo svetlobnih teles.
Primer:
4.5. SPOROČILO NEVARNOSTI (MAYDAY)
V radio-foniji je pozivni znak za nevarnost "mayday". To pomeni, da ladji, ki oddaja sporočilo mayday preti nevarnost in da potrebuje pomoč. Če ima radio-postajo in VHF radio-alarm se ga vklopi pred oddajanjem sporočila. To sporočilo ima absolutno prednost pred ostalimi sporočili vse postaje ki slišijo to sporočilo, morajo prekiniti sprejemanje ali oddajanje ostalih sporočil. Sporočila o nevarnosti se oddajajo na f = 2182 kHz na 16-em kanalu.
Če je ladja v nevarnosti, oddaja sporočilo v kratkih časovni presledkih na
f = 2182 kHz tudi v času radio-telefonskih sektorjev tišine. Sporočilo o nevarnosti se oddaja toliko časa, dokler ladja v nevarnosti ne dobi obvestila o sprejemu sporočila in pomoči.
Primer klica na pomoč:
Mayday Mayday Mayday
Tukaj
MV / Piran MV / Piran MV / Piran
Mayday MV / Piran moja pozicija Ć = 5Ú N ; ť = 92Ú15' E prodor vode v strojnico. Ladja se potaplja in potrebuje nujno pomoč
Poveljnik - sprejem
Primer odgovora:
MV / Piran MV / Piran MV / Piran
Tukaj
MV / Venezia MV / Venezia MV / Venezia
Sprejeto MAYDAY
Moja pozicija Ć = 5Ú N ; ť = 92Ú40' E ; moja hitrost = 12.5 Voz ; ETA na mestu nesreče čez 2h.
Poveljnik sprejem
Vse govorne operacije se vršijo v angleškem jeziku.
4.6. RADIO POSTAJA
Radio postaja se nahaja v zgornjem delu ladijske nadgradnje tak položaj postaji omogoča lažje delovanje, ter veliko avtonomnost, saj ima tudi lasten rezervni izvor električne energije.
Osnovna frekvenca radio postaje je 2182 kHz. Na tej frekvenci poslušamo sporočila komuniciramo pa na ostalih delovnih frekvencah.
V radio-telefoniji pa tudi v radio-telegrafiji moramo upoštevati sektorje tišine; sektorja radio-telefonije sta od 0-3min in od 30-33 min (modra barva), radio-telegrafska sektorja pa sta od 15-18 min in od 45-48 min (rdeča barva). Sektorji tišine služijo zato, da se v predpisanem času zagotovijo najugodnejši pogoji za oddajanje in sprejem sporočil nevarnosti.
Vsaka radiopostaja ima predpisan znak razpoznavanja, ki omogoča identifikacijo postaje. Obalne postaje se v večini primerov identificirajo z imenom mesta pred besedo "radio" (npr. REKA radio; TRIESTE radio). Zaradi hitrejše predaje različnih sporočil obalne radio postaje oddajajo po abecednem redu imena ladij ali pozivne znake ladij, ki imajo sporočila (traffic list). Če smo na spisku vemo, da imamo sporočilo in kontaktiramo z obalno radio postajo. V radio-foniji poznam SIMPLEX in DUPLEX zvezo (pri simplex zvezi ne moremo istočasno sprejemati in oddajati sporočil, pri duplex zvezi pa lahko (npr. telefon)). Za pravilno opravljanje radio službe mora imeti ladja predpisana spričevala, voditi mora predpisane knjige in imeti za to delo strokovno usposobljene člane posadke.
V. ZAKLJUČEK
Pirotehnična sredstva služijo ladjam za oddajanje signalov (klicev v sili). Ločimo jih po vrstah in namembnosti (podnevi, ponoči). V seminarski so opisana različna pirotehnična sredstva in signali katere oddajamo z njimi. Na grobo so tudi opisani ostali signali nevarnosti (po konvenciji o izogibanju trčenja na morju), ter sredstva za njihovo izvajanje.V uvodu sem opisal konvencijo SOLAS ter MSK (mednarodni signalni kodeks), v naslednjih poglavjih pa so razložena Pirotehnična sredstva, Pirotehnični signali, ter Ostali signali nevarnosti.
Upam, da bo moja seminarska v pomoč vsem, ki jih področje signalizacije zanima.
VI. VIRI
* INTERNATIONAL CODE OF SIGNALS (IMO London 1985)* HRVATSKI REGISTAR BRODOVA (1996)
* SIGNALIZACIJA IN RADIOTELEFONIJA (Anton Simovič, Zagreb 1992)
* TRAGANJE IN SPAŠAVANJE LJUDI NA MORU (Rudolf Capar, Rijeka 1996)
| Avtor: Andraž Drašček |
|
|
