Predmet: Ekonomika pomorstva
Mentor: doc. dr. Milojka POČUČA
Avtor: Danijel Lenart

Portorož, december 1999

KAZALO

Uvod Tržišče suhega tovora Bulk in tweendecker-ji Kontejnersko tržišče RO/RO tržišče Tržišče linijskega prometa Tržišče manjših ladij Tržišče specializiranih ladij

Tankersko tržišče Tržišče za prevoz kombiniranega tovora Tržišče "Frigo"ladij Tržišče ladijskega prostora za prevoz avtomobilov Tržišče za prevoz potnikov Tržišče prodaje in nakupa ladij Viri

Uvod:

Tržišče ladijskega prostora je sestavljeno iz veliko manjših trgov, ki imajo svoje značilnosti, ti pa se med sabo razlikujejo po: vrsti tovora ki ga ladja prevaža, po načinu prevoza,in po oddaljenosti tovora med pristaniščem natovarjanja in pristaniščem raztovarjanja Ladijsko tržišče ni določeno po tem v kateri geografski širini se nahaja, ampak po tem da so v njem ladje ki imajo skupne značilnosti glede na vrsto in velikost tovora ki ga prevaža.
Trenutno je tržišče odvisno od ravnotežja (bilance) med zalogami in med povpraševanjem za prevoznimi storitvami različnih vrst. Merilo tržišča o njegovem stanju se kaže v višini voznine, ki jih imajo različne vrste ladij (ki jih zavzema različen standard trgovanja). Seveda je tržišče odvisno od njegovega stanja na tržišču,ampak temu stanju prinesejo drugačne razsežnosti posebni primeri kot so npr.: vojne,zelo razsežne stavke,slabe letine,zmrznjene vodne poti,itd… Drug zelo pomemben faktor je tudi subvencioniranje ladjedelnic s strani države.Pri tem pa velja,da so tržišča novogradenj,tržišča ladij z druge roke in tržišče voznin povezani med sabo,ampak to ni sinhronizirano v podrobnostih.To tudi pomeni da tudi tržišče ladij za razrez vpliva na tržišče voznine.
Stik med posameznimi trgi je včasih bolj ali manj očiten.To je odvisno od vrste ladje, razmer ki so na voljo in od procenta katero prevozimo.Vsako tržišče ima drugačne interesne strani. Zaradi tega imajo posamezna tržišča ločene mreže informacij in informacijskih kanalov.
Svetovna flota je sestavljena iz približno 35000-40000 ladij,s skupno nosilnostjo (tonažo) 600-650 milijonov d.w. Polovico ladij na svetovnem trgu predstavljajo ladje s tonažo ki je pod 10000 tonami d.w. Tankerji kot največje ladje predstavljajo le okoli 8000 enot,ampak zavzamejo polovico celotne tonaže.
Na grobo lahko razdelimo tržišče ladijskega prostora na naslednje posamezne enote:
    - tržišče suhega tovora
    - tržišče tankerskega prometa
    - tržišče hladilno-zmrznjenega tovora
    - tržišče prevoza cestnih prevoznih sredstev
    - tržišče potniškega prometa

Tržišče suhega tovora:

To tržišče se najbolj spreminja,nekateri deli tega tržišča lahko po nekem določenem času pokaže čisto drugačne značilnosti kot jih ima tržišče suhega tovora v prvotni obliki.
Skupno za posamezne dele-sektorje je informacijski center in informacijski kanali. Informacije so potrebne da lahko razmislijo o alternativni razporeditvi ladij,da se odločijo za novogradnje,da razvijejo nove izboljšane verzije starih ladij,da odpravijo probleme ki nastanejo pri prevozu in da poiščejo nove trgovske priložnosti. Tržišče suhega tovora se mora spremljati v celoti, še posebej ga morajo spremljati lastniki ladij ti pa morajo biti seznanjeni tudi s tem kaj se dogaja na velikih pomorskih centrih po svetu kot so npr: London, Oslo, Tokijo, Hamburg, New York…to naredijo preko shipbrokerjev kot tudi preko direktnih zvez med lastniki in charter-ji. Tudi charter-ji morajo poskrbeti, so seznanjeni z dogodki ki so trenutno na trgu,da lahko najdejo optimalne rešitve za njihov prevozniški problem.tržišče suhega prometa lahko razdelimo na naslednje sektorje:
    - ladje za prevoz suhega tovora
    - ladje z medpalubami
    - kontejnerski
    - ro/ro
    - linijski
    - manjše ladje
    - sektor specialnih ladij

Tžišče ladij za prevoz suhega tovora in ladij,ki so narejene tako da imajo več kot eno palubo:( bulk in tweendecker-ji)

Ladje, ki delujejo v tem tržišču imajo razpon v mrtvi teži tovora med 10000 d.w in do 170000 d.w in še več.Ampak razdelitev ne more biti natančno določena,saj se velikost spreminja skozi čas in po potrebah ki vladajo tržišču.Tako imamo npr pri tweendecker-jih v grobem razpon med 17000-23000 tonami.Ti imajo svojo lastno opremo za razkladanje in nakladanje tovora .Pri ladjah za prevoz razsutih tovorov pa imajo zelo pomembno vlogo ladje za prevoz lesa,to so tako imenovani"log carriers".Potem imamo še drugo zelo pomembno skupino,to pa so tako imenovani "handy-size"ladje katera nosilnost se razprostira med 20000-40000 ton.
Potem se je v preteklih letih pojavila povečana verzija "handy-size" nosilcev.Še večja verzija pa so "Panamax" to pa so ladje,ki so velike da še lahko gredo skozi Panamski prekop takrat ko so polno naložene. Nosilnost take ladje se giblje med 50000-80000 tonami d.w. So ponavadi brez lastne opreme natovarjanja in raztovarjanja tovora, uporabljajo pa se večinoma za prevoz žita, premoga in pa rud.
Potem imamo še eno zelo veliko skupino, to pa so"Cape-siz"ladje. Nosilnost teh pa se giblje med 80000 in preko 200000 tonami. "Cape-size" ladje se ponavadi razdeli še v podskupine,ki pa so:"handiy-cape"od 80000-120000 ton,"cape"od 120000-170000 ton in še VLO in VLOO za velikosti nad 200000 tonami d.w.
V notranjosti tega tržišča morajo posamezniki spremljati količino zalog pri posameznih vrstah tovora kot so npr.: premog, rude, železo, cement, fosfati in umetna gnojila.
Tudi lastniki posebno opremljenih ladij morajo slediti dogajanju na trgu,saj lahko le s tem pravilno določijo extra dodatek ki jim pripada poleg voznine ki je trenutno na tržišču.Te ladje lahko prevažajo tudi: les, avtomobile, papir, kontejnerje…V tržišču lahko konkurirajo ladje le če izpolnjujejo vse navedene pogoje.saj le tako lahko izračunamo pravo vrednost prevoza ali pa če smo dali ladjo v najem da zaračunamo pravo najemnino.Te spremembe morajo spremljati dnevno, zaradi variacij ki se pojavijo na trgu v katerem deluje.Ladje ki, imajo specializirano opremo ali pa so narejene tako da delujejo v določenem območju. Primer za takšno vrsto ladij so tako imenovane"self-dischargers", ki so opremljene z vso raskladalno in nakladalno opremo.Ladje ki imajo posebno konstrukcijo in določene mere,ki so zahtevane za prevoz po jezerih St.Lawrence preko sezone to so "Lakes trades" ali "Lake-fitted vessels".Naslednja skupina so ladje ki lahko vozijo po zmrznjenih poteh Baltika in Kanade to so ladje ki vozijo v razredu ice-class". To so vse ladje ki poleg svoje voznine zaračunajo dodatek.
Tudi medpalubne ladje ali "tweendecker-ji" prevažajo razsuti tovor, ampak se število le teh v zadnjih nekaj letih močno zmanjšalo v prid konvenkcionalnih ladij za prevoz razsutih tovorov. Najboljša zaposlitev teh je prevoz pakiranih produktov kot so: sladkor, riž, moka, cement, umetna gnojila itd. Na drugi strani pa so dejavne kot dodatne ladje na rednih linijah, ampak tudi ta možnost se je v zadnjih letih zmanjšala v prid kontejnerizaciji.
Ponavadi obe skupini ladij zastopa isti posrednik, čeprav je posameznik včasih boljši strokovnjak v enem izmed trgov.

Kontejnersko tržišče

Najprej so mislili da bo lo/lo sistem kontejnerskih ladij popolnoma zasenčil konvencionalen način prevoza,ampak se to ni zgodilo. Kontejnersko tržišče se je razvijalo vzporedno z konvencionalnim.
Kontejnerske ladje so si dolgo ustvarjale prostor v ladijskem tržišču,zaradi tega ker je za prekladanje kontejnerjev potrebna težka mehanizacija,ki pa je zelo draga.Ta način prevažanja zahteva zelo velike investicije v modernizaciji ladij ,v pristaniški infrastrukturi in v železniški ali cestni infrastrukturi. Kontejnerske ladje pogosto opravljajo preko mednarodnih organizacij in združenj,to pa je zaradi velikih investicij,ki so potrebne pri popolni kontejnerizaciji.
T/C tržišče za kontejnerske ladje je tisto ki najprej reagira na spremembe ki se pojavijo v svetovni trgovini.To pa zato ker so zaposlene pri prevažanju končnih izdelkov visoke tehnologije.Konkurenco tem ladjam ,delajo ladje ki poleg svojega tovora prevažajo še kontejnerje.
Tržišče kontejnerskih ladij ima svoje meje, ker se s tem ukvarja le malo posrednikov, ki so specializirani za najem takšne ladje.

RO/RO tržišče

Ta vrsta prevoza se je močno razvila v zadnjih dveh desetletjih. Na začetku so se te ladje uporabljale za prevoz med gospodarsko razvitimi državami. Posebne okoliščine so povzročile, da se je ta način prevoza uvrstila v pomorski promet.
Prvič se je ro/ro tehnologija bolj začela uporabljati v 70 letih, ko se je svetovna industrija selila iz razvitih držav v manj razvite, vzrok zato pa je da so bili stroški proizvodnje v manj razvitih državah nižji kot pa v razvitih državah. Ker pa te države niso imele potrebne mehanizacije in dovolj velika pristanišča je prihajalo do zastojev. Ena izmed rešitev so bile ro/ro ladje, pri kateri se tovor prevaža na jeklenih rampah (tovor je postavljen nanje). Za manipulacijo s takšno vrsto tovora pa ne potrebujemo posebno zahtevne pristaniške infrastrukture. Potrebujemo le dovolj širok in globok pomol, da se ladja zapelje vanj, spusti rampo in tovor zapeljemo gor ali odpeljemo dol, pri tem pa ne uporabljamo nobene težke mehanizacije.
To pa je povzročilo da se je ustvaril popolnoma novo tržišče, zato so se tudi tukaj pojavili posredniki ki se ukvarjajo s najemom in prodajo ro/ro ladij. Zaradi majhnih stroškov upravljanja so ro/ro ladje zelo konkurenčne drugim vrstam ladij.

Tržišče linijskega prometa

Linijski promet je zelo kontrolirana aktivnost, ki bazira na dolgoročnem poslovanju in ne kratkoročnem.Višina voznin ni definirana s spremembami na tako imenovanem odprtem tipu trga. Odvisno pa je od zalog in od nakladalnega faktorja za posamezna potovanja. Nakladalni faktor je definiran na naslednji način: naloženi kubiki ulomljeno z kubiki, ki so na razpolago, krat 100%. Tu je tudi potreba po T/C tonaži, ki pa je lahko draga, kot tudi poceni odvisno od potreb na tržišču. Ampak, ko je na tržišču slabo stanje, te ladje pa morajo pluti vseeno, jih lahko najamejo po zelo nizkih stroških, a ponavadi za takšne ladje ni primernega tovora.
Zaradi teh pogojev na tržišču se ustvari tekmovanje med tako imenovanimi autsaiderji, za tovor, da lahko plujejo tudi po nižjih cenah, dokler se stanje na tržišču ne poboljša. Ladje, ki poslujejo v linijskem prometu ponavadi dobijo svoj tovor od linijskih agentov, ki pa niso povezani z ladijskimi posredniki, ki delujejo na tržišču suhega tovora. Linijska podjetja, samo da zapolnijo prazen prostor velikokrat prevzamejo najosnovnejše oblike tovora. To ponavadi naredijo na podlagi T/C preko posrednikov, ki imajo zveze na tržišču odprtega tipa.
Linijski prevozniki so veliko bolj vključeni kot ostali lastniki ladij v poboljšanem načinu dela s tovorom s strani tehničnih izboljšav. Pogosto sodelujejo v izgradnji in posodobitvah pri pristaniščih v katera bolj pogosto plujejo.

Tržišče manjših ladij

Veliko ladij ki pluje ima svojo nosilnost 10000 ton ali pa še manj.Te ladje ponavadi najdejo delo v priobalni in obalni trgovini.Tržišče majhnih ladij ima svoj informacijski sistem, ima svoje informacijske kanale in spremembe na tržišču večjih ladij ponavadi ne vpliva na to. Obalno trgovanje je ponavadi rezervirano za ladje, ki delujejo le na obalnem območju, ampak veliko število podjetij ki imajo poleg večjih še manjše ladje deluje na tem območju.Trend v zadnjem času je, da manjše ladje kot tudi tweendecker-ji delujejo kot feeder ladje. To pa povzroči, da se utvari tekmovanje med temi ladjami, kot tudi med večjimi ladjami, ki plujejo v tem območju,kar pa še povzroči tudi tekmovanje v cestnem in železniškem prometu.
Pogosto se lastniki in upravljavci obalnega in feeder prometa združujejo svoje flote in administracijo, s takšno potezo prehitijo konkurenco in s tem ustvarijo boljše delovne pogoje in večji zaslužek.
Nekateri lastniki priredijo svoje ladje tako, da začnejo delat za tako imenovano industrijsko prevažanje, v zaprtih kooperacijah za daljši čas. Največkrat sodelujejo z velikimi uvozniki/izvozniki industrije, s tem poskrbijo za integralno povezavo v industrijskem logističnem sistemu.

Tržišče za specializirane ladje

Na tržišču se poleg drugih vrst ladij pojavijo tudi ladje, ki so specializirane da prevažajo specialne tovore, ali pa imajo specialne potrebe za prevoz tovora.
V grobem jih lahko razdelimo v naslednje skupine:
    - ladje za prevoz težkih tovorov
    - barže in pontoni
    - vlačilci
    - LASH sistem (kot eden izmed sistemov)

Ladje za prevoz težkih tovorov
Nekatera podjetja so se specializirala za prevoz težkih tovorov in tehnično kompliciranih. Zato potrebujejo tudi posebne ladje, ki so narejene malo drugače. Najtežje pri teh ladjah je sistem nalaganja.Zato so posebne zahteve pri stabilnosti, moči trupa in pri konstrukciji sami.

Barže in pontoni
Tudi barže in pontoni se uporabljajo za prevažanje težkih tovorov, ampak se v večini uporabljajo tudi kot plavajoča pristanišča, kot feeder ladje, v prometu na krajše razdalje in kot posredniške ladje med obalo in ladjam na morju.

Vlačilci
Povpraševanje po vlačilcih se je povečalo zaradi vedno večje uporabe barž in pontonov, tudi v trgovki mornarici je povpraševanje po njih vedno večje.

LASH sistem
Ta kratica v našem prevodu dobesedno pomeni "tovorna ladjica na ladji". Ta metoda deluje tako, se napolnijo barže katere potem vlečemo do nakladalne točke pri kateri bomo natovorili večjo ladjo. Lahko jih uporabimo tudi kot distributorji tovora potem ko je že prispelo v pristanišče. Z njimi lahko pretovarjamo tovor po rekah do predvidene lokacije. Poznamo vlečne in potisne LASH sisteme. Ti pa se uporabljajo ko gonilo veliko vrstam skladišč tovora.

Tankersko tržišče

To tržišče ima v rokah zelo majhno število organizacij, pa še to so ponavadi velika naftna podjetja. Ampak število majhnih prevoznikov nafte in naftnih derivatov se je v zadnjih 10-15 letih močno povečalo.Značilno za tankersko tržišče je tudi majhno število nakladalnih in razkladalnih terminalov, kot tudi off-shore terminalov. Zaradi zalo povečanega prometa z tankerji se je zgodilo, da so uvedli nova pravila in varnostne zahteve, kako morajo biti grajeni in kako morajo bito opremljeni da zadovoljijo vsem varnostnim in naravo-varstvenim zahtevam. To pa bo v daljšem obdobju povzročilo težave ladjarjem, saj bodo morali posodobiti floto.
Tankerji, ki ponavadi prevažajo surovo nafto nimajo povratnega tovora potem ko raztovorijo, zato pogosto plujejo prazni do nakladalnega mesta. Zato pogosto ladjarji dajo svoje tankerje v T/C za daljši čas.
Že od leta 1950, ko se je tankersko tržišče razdelilo na dva dela: prvi del je tako imenovani "umazani", ta del v grobem prevaža le surovo nafto, v drugem delu pa so naftni derivati. Rezultat takšne delitve pa je to da so začeli graditi vse večje tankerje. Največji med njimi se imenujejo VLLC in ULLC v velikosti od 200000-300000 ton in pa za ULLC od 300000 ton naprej.
Poznamo še manjše skupine tankerjev, ki so razdeljeni na razrede: v prvem so tankerji velikosti od 55000-70000 ton, to so tako imenovani "Panamax"tankerji, v druge so tankerji velikosti od 70000-100000 ton, to so "Afromax" tankerji v zadnjem razredu pa so tankerji velikosti med 100000 in 150000 tonami d.w. Ti najpogosteje prevažajo surovo nafto in njene derivate. Kakšno vrsto tovora bodo prevažali pa je odvisno od starosti tankerja in stopnje očiščenosti tankerjev.
Po letu 1970 je bilo vse večje povpraševanje po tankerjih velikosti od 30000 do 100000 tonami d.w. To so tankerji razreda "handy-size". V zadnjem času je tudi večje povpraševanje po tankerjih razreda "Suezmax".
Zaradi vse večjih tankerjev in vse bolj pogostih nesreč, so se mednarodne organizacije odločile za vedno bolj stroga pravila,ki se nanašajo na varnost posadke in na varnost pred onesnaževanjem oceanov. Ta pravila morajo upoštevati lastniki tankerjev, če hočejo ostati konkurentni na tržišču. Prevažanje tovora se odvija po vsem svetu skoraj na enak način. Lastniki, posredniki in čarterji morajo uporabljati iste standardizirane dokumente in elaborate. Ki so nastali pod vplivom velikih naftnih družb.Zaradi tega pogajanja pri prevozu z tankerji ne trajajo dolgo kot npr pri drugih vrstah prevoza in so ponavadi izvršeni v zelo kratkem času.
Znotraj tankerskega tržišča obstajajo tudi posebni prevoznik, npr. Celični tankerji za prevoz kemikalij. Velikost teh ladij je približno enako velika kot tistih, ki prevažajo naftne produkte. Obstajajo tudi manjši priobalni tankerji za priobalno trgovino. Tankerji za prevoz kemikalij se lahko uporabljajo za prevoz različnih plinov-vakumiranih naftnih produktov vseh vrst.
Takšne tankerje delimo v dve skupini to sta: LPG in LNG. LPG prevažajo tekoče naftne produkte, LNG pa prevaža utekočinjene naravne pline.
Poleg tankerskega tržišča lahko tankerji sodelujejo v tržišču za razsuti tovor, predvsem za prevoz žita.
Sorodno temu trgu se je razvil tako imenovani offshore sektor, na katerem pridobivajo nafto,z nepremičnimi ladjami na odprtem morju. Preko zadnjih nekaj let se je za to tržišče razvil posebno tržišče za določevanje voznin za offshore storitve kot tudi za oskrbovalne ladje. Obe tržišči se spreminjajo prav pogosto. Do neke mere lahko te ladje delajo konkurenco v priobalni trgovini in lahko jih uporabljamo za vlačilne namene.

Tržišče ladij za prevoz kombiniranega tovora

Ladje za prevoz kombiniranega tovora lahko razdelimo v dve veliki skupini:
    - ladje, ki prevažajo rudo in nafto (Ore/Oil)
    - ladje, ki prevažajo rudo, razsuti tovor in nafto (Ore/Bulk/Oil)
Te ladje imajo na tržišču poseben prostor, ki pa ni dosegel načrtovanega uspeha. Osnovni namen teh ladij je bil naslednji: da bi kombinirali tovor zaradi boljšega izkoristka časa, ki je zelo problematičen pri prevozu nafte (ker so ponavadi tankerji prazni po tem ko iztovorijo tovor do naslednjega natovarjanja, ki pa je ponavadi v drugi luki). Zato so predlagali da bi se v eno smer peljala nafta v drugo pa ruda ali pa kakšen drug razsuti tovor. S tem načinom bi prihranili časa in končni rezultat bi bil večji zaslužek posamezne ladje. Tak način prevoza pa je po drugi strani zelo drag, ker je potrebno vedno zagotovit čista skladišča, čiščenje pa je dolgotrajen in drag proces. Poslovanje s kombiniranim načinom prevažanja tovora pa je poslovno zelo zahtevno. Od lastnika in drugih, ki so zaposleni pri tej vrsti poslovanja zahteva visoko stopnjo fleksibilnosti, poznavanje trga in predvsem timsko delo vseh, ki so prisotni. Zaradi zahtevnosti pa se večina lastnikov odloči za samo en način prevoza in to za tistega pri katerem je mogoče največ zaslužit in za katerega je največje povpraševanje na trgu. Posledica tega pa je, da lahko povzročijo zasičenje tržišča in vzporedno s tem tudi padec voznin. Zato lastniki ki so specializirani samo za en način poslovanja, podrobno spremljajo dogajanje na tem tržišču, da pravilno predvidijo spremembe načina poslovanja pri lastnikih ladij za prevoz kombiniranega tovora.

Tržišče "Frigo" ladij

Čeprav je tržišče ladijskega prostora za "frigo" ladje obsega ves svet je zaprti tip tržišča. Obstaja namreč le nekaj lastnikov, operaterjev in posrednikov za zamrznjen tovor, ki se posvečajo samo temu načinu poslovanja. To tržišče obsega 500-600 prek-oceanskih ladij. Čarterji so pogosto velike organizacije v zasebni lasti ali pa so v državni lasti. Pogodbe se ponavadi sklepajo brez posrednikov, direktno med lastniki ladij in čarterji.
Zamrzovalne ladje plujejo v veliki meri za pogodbeno menjavo. Na to tržišče močno vplivajo sezonske spremembe v količini tovora, ki je na voljo. Zaradi nenavadnih sprememb pa se tudi na tem tržišču zahtevajo pogodbene obveznosti zelo strogo in pozorno določevanje urnikov. Nakladalna območja so po vsem svetu, največ pa nakladanje poteka v Severni Evropi in na Japonskem.
Tovor kot so banane, ribe in meso se prevaža po vsem svetu in preko celega leta, medtem pa ko se drugo sadje in zelenjava prevaža sezonsko. Višek sezone je ponavadi v prvi polovici leta, ko so pridelki iz južne hemisfere na poti v Evropo.
Ladje zamrzovalniki plujejo natovorjene le v eno smer in zato obstaja nesorazmerje, ne le gledano geografsko ampak tudi na sezonsko. V enem letu imamo dve sezoni to pa sta: prvi del leta je višek sezone drugi del leta pa nizka sezona. Nadaljnje še obstajajo se dnevna in tedenska povpraševanja po ladijskem prostoru. Nenadne težave pri nekaterih izvoznih področjih lahko povzroči velike spremembe plovnih poti zamrzovalnih ladij tudi preko noči. Ampak tudi prevozni programi za posamezne ladje morajo slediti strogim urnikom in zahtevajo perfektno časovno usklajenost pri prihodih in odhodih.
Ekonomičnost se doseže z zmanjšanjem balastov in da je ladja vedno polna. Da bi pa zmanjšali čas v pristaniščih pa se vedno več uporablja paletizacija.
Zelo veliko zamrznjenega tovora se tudi prevaža s kontejnerji (posebni ki so kot hladilniki) in tudi v kombiniranih ladijskih skladiščih za zmrznjen in suhi tovor v prosti in linijski plovbi. V navadi je tudi da se z zamrzovalnimi ladjami prevažajo tudi : avtomobili, traktorji če pa voznine dovoljujejo pa imajo tovore v prečkah, papir, lahke unificirane tovore, pa tudi kontejnerje. Ladje takrat tekmujejo z ostalimi ladjami na tržišču.

Tržišče ladijskega prostora za prevoz avtomobilov

Veliko je podobnosti med tem tržiščem in tržiščem "frigo" ladij. Število teh ladij se giblje okoli 500-600 ladij. Je izredno zaprto tržišče saj se potrebuje zelo malo pomoči s strani posrednikov, pogodbe se sklepajo neposredno med malim številom prevoznikov in izvoznikov. Cikli sprememb na tržišču niso kratki, ampak se dogajajo vsakih nekaj let (2-5 let).
Največ se trguje med Evropo, ZDA in Japonsko, zelo malo pa se trguje med temi državami in Afriko, Bližnjim Vzhodom in v Južno in Srednjo Ameriko ter med Japonsko in Avstralijo. Največji delež tovora predstavljajo srednje veliki avtomobili, prevaža pa se tudi traktorje, tovornjake in avtobuse. Vzporedno s tem pa se tudi razvija trgovina z avtomobilskimi deli,ki jih potem sestavijo v drugih državah kjer se to izplača. Vsi ti tovori so se sedaj prevažali linijsko.
Prekomorski prevoz v velikem obsegu je omogočen z velikimi namensko grajenimi ladjami. Nakladanje in razkladanje poteka po RO/RO sistemu. Takšne ladje lahko na enkrat prepeljejo od 2000-6000 vozil.
Na začetku je bil del prevoza opravljen z tako imenovanimi avtomobilskimi bulki, to je bilo v 50 in 60 letih. To so bile v bistvu navadni balki ki so jih opremili z zložljivimi palubami za avtomobile lahke konstrukcije. To je ladji omogočalo prevoz 1000-2000 enot. Sistem nalaganja je bil s sistemom LO/LO, ki pa je počasnejši in možnost poškodb na takšni ladji je bil zelo velik. Takšnih ladij namensko ne delajo več, sedaj delajo le še ladje ki imajo način raztovarjanja in natovarjanja v RO/RO načinu.
Manjše pošiljke avtomobilov od nekaj 100-150 enot se prevaža z ladjami na linijski plovbi, pri pošiljkah od 200-900 enot pa se pogosto lastniki tovora odločijo za zamrzovalne ladje, ki imajo veliko medpalub in imajo ponavadi veliko prostora.

Ladijsko tržišče za prevoz potnikov

Zaradi drugih vrst prevoznih sredstev so iz tržišča izginile velike čez-oceanske ladje.Velike potniške ladje se uporabljajo le še za luksuzna križarjenja. Za prevoz potnikov na krajše poti se uporabljajo trajekti, ki poleg ljudi lahko prevažajo še avtomobile in druge RO/RO produkte.S tem se zmanjša vrzel, ki je na nekaterih geografskih področjih s strani prevoza RO/RO produktov.
To tržišče je zelo odvisno od sezone in od delovanja teh ladij na odprtem tržišču.
Predstavniki tržišča za prevoz potnikov pogosto sodelujejo s posredniki ki so specializirani v tržišču RO/RO prometa in zaposlitev potniškega prometa skoraj vedno bazira na fiksni povezavi z T/C-jem.

Tržišče kupovanja in prodaje ladij

Zelo pomembno vlogo v ladijskih koncernih ima nakup in prodaja ladij. Generalno tržišče in tržišče ladij iz druge roke ima zelo močan skupni vpliv. Zelo pomembno je da se tržišče spremlja dnevno, kot tudi tržišče voznin za specialne ladje.
Lastniki se trudijo da bi lahko določili položaj na trgih čez nekaj let vnaprej. To lahko izvejo iz ponudb ladjedelnic za novogradnje, trga rabljenih ladij in trga ladij ki so jih prodali za razrez.. S tem lahko planirajo nabavo ali prodajo ladij. Med periodo, ko je na tržišču zelo majhna tržna aktivnost, je za pričakovati, da se bo veliko lastnikov odločilo za prodajo ladij ali da jih bodo dali v razrez. Tržišče rabljenih ladij (ladij iz druge roke), je zelo povezano z tržiščem voznin ki so trenutno na trgu. Pričakovati je da bi lastniki kupovali te ladje ko na trgu vlada majhna tržna aktivnost in jih prodajali takrat ko na trgu vlada zelo velika aktivnost. Ampak lastniki ponavadi delajo prav obratno, eden izmed vzrokov za to pa je, da lastniki s prodajo v težkih časih dosežejo likvidnost.

VIRI:

KNJIGA:SHIPBROKING AND CHARTERING PRACTICE
AVTOR:LARS GORTON,ROLF IHRE,ARNE SANDEVARN
LETO IZDAJE:1992

Avtor: Danijel Lenart