Slovenske Konjice, dne: 26.12.1999 Mateja Rečnik

1. UVOD

Potniške ladje so imele do nedavnega važno vlogo pri dolgih potovanjih, še posebno pri potovanjih med kontinenti. To so bile velike ladje, med 20.000 in 80.000 BRT in so lahko prevažale od 500 do 2000 potnikov. Bile so zelo udobne, primerne za daljša več tedenska potovanja. V zadnjih letih je ta daljša potovanja prevzel letalski promet.
Danes so potniške ladje namenjene predvsem za prestižna turistična križarjenja, katera nudijo razne turistične agencije. Te ladje so pravi plavajoči hoteli, namenjeni 8 do 14 dnevnim križarjenjem po določenih področjih, kjer lahko potniki obiskujejo področja z raznimi znamenitostmi.

2. POMEN KRIŽARJENJA

Križarjenje je plovba po morskih ali notranjih vodnih plovnih poteh po vnaprej določeni poti.
Namen križarjenj je razvedrilo, šport, izobraževanje in pregledovanje določenega območja.
Križarjenje se opravlja z ladjami vseh vrst, predvsem z jahtami, jadrnicami ali motornimi čolni. Zajema tudi plovbo čez oceane ter plovbo ob obalah. Danes smatramo križarjenje predvsem kot plovbo z velikimi udobnimi ladjami po turistično zanimivih krajih.

3. PONUDBA KRIŽARJENJ

    3.1.LASTNIKI

Lastniki večine kapacitet križarjenj so trije:

RCC LTD

Royal Caribbean Cruises Ltd. je eden od največjih svetovnih lastnikov ladij za križarjenja. V svoji floti ima 16 modernih ladij s skupno kapaciteto 29.800 potnikov. Med leti 1999 in 2002 bodo splovili še dodatnih devet ladij s skupno kapaciteto 21.500 potnikov. Njihove ladje trenutno plujejo po Aljaski, Bahamskih otokih, Bermudskem otočju, Kanadi, Karibih, Evropi, Daljnem vzhodu, Havajih, Mehiki, Novi Angliji, Panamskem prekopu, Rusiji in Skandinaviji.

P&O

P&O upravlja dve družbi, ki se ukvarjata s križarjenji. To sta: P&O Cruises in Princess. P&O je v preteklem letu zabeležil višji dobiček kot leto prej, čeprav je kapaciteta ladij ostala enaka prejšnjemu letu. Poleg ladij Grand Princess (največja ladja na svetu - 109.000 BRT), Sea Princess (77.000 BRT) ter sestrske ladje Ocean Princess, že gradijo novo ladjo za britanski trg. Leta 2001 pa še dve sestrski ladji Grand Princess. To pomeni 12% letno povečanje kapacitet v vsakem od naslednjih pet let, kar pa pomeni da bodo imeli še trdnejši položaj med tremi največjimi operaterji križarjenj na svetu.
Na njihovem največjem tržišču, Ameriškem, pričakujejo občuten porast števila potnikov v prihodnjih letih. Predvsem pričakujejo porast mlajših turistov.
Zaradi spremembe zakona o davku na tonažo, so pri P&O preselili najmanj petdeset svojih največjih ladij (vključno z Grand Princess) pod britansko zastavo. Kar pa pomeni več kot 100 ladij registriranih v Veliki Britaniji. Torej se bo tonaža britanskega ladjevja povečala za 75%.
Statistični podatki za prvo četrtletje 1999: ocenjena izkoriščenost je 91,6%, zmogljivost 1.438.780 ležišč na dan, kar pomeni 43,7% več kot v lanskem obdobju. Vzrok za tako velik porast sta dodatni ladji Grand Princess (2.600 ležišč) in Sea Princess (1.950 ležišč). Faktor nalaganja v prvi četrtini leta je bil skoraj enak kot leto poprej.
 

CARNIVAL CORPORATION

Carnival je eno najbolj profitnih in največjih podjetij na svetu, ki se ukvarja s križarjenji. To podjetje ima deleže še v sedmih drugih podjetjih, ki se ukvarjajo s križarjenji:
100% lastništvo ima v Carnival Cruise Lines, Holland America Line in Windstar Cruises, 68% lastništvo ima v Cunard Line, Seabourn Cruise Line,
63% lastništvo ima v Costa Crociere S.p.A.,
26% lastništvo ima v Airtours' Sun Cruises.
Skupaj ta družba upravlja floto 45-ih ladij po destinacijah po celem svetu. Leta 2003 pa se bo pridružilo tem ladjam še približno osem novih ladij.
Carnival ima še deleže v številnih potovalnih agencijah kjer ponujajo letalske prevoze, hotelske zmogljivosti, cestne in železniške prevoze.
1996 leta je družba prepeljala 1.764.000, v letu 1997 pa 1.945.000 potnikov.
Neto dohodek Carnivala v letu 1998 je bil 835,9 milijona dolarjev (bruto dohodek 3,01 milijarde dolarjev). Neto dohodek v letu 1997 je bil 666,1 milijona dolarjev (bruto dohodek 2,45 milijarde dolarjev). V letu 1998 so imeli za 23% večji bruto dohodek in 25,5% večji neto dohodek.
Neto dohodek v letu 1999 (devetih mesecih) je bil 776,2 milijona dolarjev od skupnih 2,714 milijarde dolarjev. V letu 1999 so imeli za 19% večji neto dohodek. Povečani dohodki so vzrok povečanja kapacitet novih ladij.
TABELA: Finančni podatki družbe Carnival

	Finančno leto 1997 (do 30. 11.)	Finančno leto 1998 (do 30.11.)
Bruto dohodek (mio. Dolarjev)	2.447,5	3.009,3
Neto dohodek (mio. Dolarjev)	666,1	835,9
Prepeljani potniki	1.945.000	2.045.000
Potniški dnevi	11.908.000	13.009.000
% zasedenosti	108,3	106,3

    3.2 FLOTA

V letu 1998 je bila svetovna flota ladij za križarjenja sestavljena iz 225 velikih ladij, s skupno 189.270 ležišči.
Leta 1999 se je devet ladij pridružilo floti CLIA (Cruise Lines International Association), vključno s potniško ladjo Carnival Triumph, ki sprejme 2.758 potnikov ter z ladjo Voyager of the Seas, katera je bila splovljena leta 1998 in je dolga 311 metrov, široka 40 metrov in sprejme 3.114 potnikov. Voyager of the Seas je postala največja ladja na svetu.
Nova generacija post panamax linijskih križark nudi potnikom vse več raznovrstnih storitev.
Čim večje kot so ladje, tem širša je ponudba. Voyagerjeva posadka šteje 1180 ljudi, ki so nastanjeni v 667 kabinah.
Poleg naročenih ladij operaterji načrtujejo mini križarjenja z jahtami, obalne in rečne ladje ter ostala plovila manjše tonaže. Povprečna velikost in kapaciteta na novo naročenih ladij se veča.
Nekaj skrivnosti industrije križarjenj, ki jih je razkril Kjetil Arvesen, Christiana Bank, Oslo na konferenci Seatrade Cruise Shipping Convention v Miamiju:
Nove ladje pomenijo manj popustov; nove ladje z balkoni se prodajajo hitreje in po boljših cenah.
Ne zmanjšujte provizij turističnim agentom.
Velikost ladje pomeni večjo kupno moč.

            CENE LADIJ

Cene novo grajenih ladij strmo rastejo. Cena Voyagerja in njenih sestrskih ladij je preko 500 milijonov dolarjev, kar pa še pomeni vedno nižjo ceno na ležišče (okoli 161.300 dolarjev na ležišče) kot pri manjših, bolj jahtam podobnih cruiserjih, pri katerih povprečna cena na ležišče znaša tudi do 378.000 dolarjev (cena na ležišče pri ladji za 396 potnikov) oziroma 243.700 dolarjev (cena na ležišče pri ladji za 686 potnikov).

4. POVPRAŠEVANJE PO KRIŽARJENJIH

    4.1. ANALIZE OPERATERJEV, ŠTEVILO POTNIKOV

Industrija križarjenj pričakuje, da bo povpraševanje po njihovih storitvah raslo in doseglo ponudbo.
Povprečna letna rast do leta 1980, ko je na križarjenje odšlo 1,4 milijona ljudi, je bila 8%, tako da je bilo leta 1998 na križarjenjih 5,4 milijona ljudi. CLIA je napovedala 6 milijonov potnikov leta 1999. Ta napoved pa sloni na januarskih podatkih, saj je po celem svetu število potnikov v primerjavi z 1998 letom naraslo. Carnival Cruise Lines je zabeležil 17% rast, Norvegian Cruise Line je zabeležila rekordni prvi teden v januarju, Royal Carribean Celebrity pa je poročala o rekordnem številu potnikov v januarju (27.416 potnikov).
Britanska svetovalna družba G.P. Wild (International) Ltd. je objavila podatek, da je v letu 1998 na križarjenja odšlo 7,4 milijona potnikov, kar predstavlja 8,65% porast. Leta 1990 je industrija križarjenj ponujala 917.000 ležišč na ladjah in prepeljala 4,47 milijona potnikov. V letu 1998 pa se je število ležišč povečalo na 1.734.800, število potnikov pa na 7,41 milijona. Kljub porastu ponudbe in večjemu številu potnikov je izkoriščenost kapacitet padla (leta 1990 je bila izkoriščenost kapacitet 94,7 %, leta 1998 pa je bila 81,76%, z viškom leta 1993, ko je znašala izkoriščenost kapacitet 95,77%). Padec izkoriščenosti je posledica iz leta v leto močno naraščajočega priliva novih kapacitet ter povpraševanja, ki zaostaja za ponudbo. Medtem ko ladje same po sebi privlačijo nove goste, se pri ostalih ladjah pojavlja presežek ponudbe, kar pomeni pritisk na cenovno politiko in nadaljnje zniževanje cen. Nastali položaj bi terjal uporabo cenovne politike mejnih stroškov, kar bi vzpodbudilo povpraševanje zaradi popustov in podobnih marketinških tehnik.
Po drugi strani pa napovedi za povpraševanje kažejo na 8,3% rast v letu 2000 in 8,5% rast v letu 2001, kar pa bi pomenilo več kot 10 milijonov potnikov v letu 2001. Povečanje povpraševanja je opazno v karibskem in sredozemskem področju, kjer so nastanjene številne ladje, nekatere posebej zgrajene za to tržišče. Po podatkih UK Ocean Shipping Cunsultance Ltd. obstaja 56 operaterjev križarjenj, ki imajo vsaj eno ladjo v Sredozemlju, kar skupno znese 118 ladij. Od ladij v gradnji je 25% namenjenih sredozemskemu tržišču, kjer je število potnikov ocenjeno na 1,2 milijona leta 2000, skoraj 1,5 milijona do leta 2002 ter malo manj kot 2 milijona leta 2005.

    4.2. DVAJSET NAJBOLJ PRILJUBLJENIH DESTINACIJ KRIŽARJENJ

V preteklosti so bile najbolj priljubljene destinacije križarjenj v toplih, tropskih krajih, na področju kjer je veliko otokov, zalivov in drugih naravnih lepot.
V današnjem času se je povpraševanje premaknilo na nove, nekoč manj priljubljene destinacije. Vse bolj postajajo priljubljena nevsakdanja potovanja, kot je naprimer potovanje po Aljaski ali pa čez oceane. Na to je verjetno vplivala tudi vse boljša ponudba ladij za križarjenja, ki potnikom ponujajo vse več udobja in predvsem spremljajočih dejavnosti (od rekreacije do zabave).
Če najbolj priljubljene destinacije ocenjujemo po številu ležišč na razpolago na dan, vidimo, da se najbolj priljubljeni Karibski otoki. Tam je leta 1998 križarilo skoraj 18 milijonov ljudi, kar je 20% več kot leta 1997.
Na trgu povpraševanja je viden porast zanimanja za evropske destinacije, kjer je v enem letu (1997-1998) povpraševanje naraslo za več kot 50% kar je leta 1998 pomenilo skoraj 9 milijonov potnikov.
Največjo rast v odstotkih so zabeležila križarjenja po Afriki (173%), vendar je konkretno število vseh potnikov še vedno nizko; leta 1998 se je za afriške destinacije odločilo nekaj manj kot 300.000 ljudi. Sledi Južna Amerika, kamor se je leta 1998 odpravilo za 96% več ljudi kot leto poprej.
Nekatere destinacije so zabeležile tudi negativno rast, kot naprimer križarjenja po Bahamskih otokih (-7%) ali po Panamskem prekopu (-7%). Najbolj občuten padec števila potnikov se je zgodil v destinacijah na Daljnem vzhodu (-31%) in jugovzhodni Aziji (-62%). To je bolj posledica azijske borzne in finančne krize, kot pa spremenjenih želja ljudi. Po ponovnem finančnem vzponu je pričakovati ponovno povečano zanimanje za te destinacije.

TABELA: Dvajset najbolj priljubljenih destinacij po številu potnikov

        Razpoložljive postelje:

Rang	Destinacija	1997	1998	Sprememba %
1.	Karibi	10.429.047	12.148.606	+ 16%
2.	Zahodni Karibi	5.557.772	5.774.669	+ 4%
3.	Sredozemlje	3.286.598	5.092.530	+ 55%
4.	Aljaska	3.625.946	3.790.816	+ 4%
5.	Evropa	2.821.643	3.714.437	+ 32%
6.	Bahami	3.115.496	2.891.352	- 7%
7.	Panamski prekop	2.817.313	2.612.788	- 7%
8.	Zahodna Mehika	1.887.210	2.421.126	+ 28%
9.	Bermudi	1.103.553	1.094.982	- 1%
10.	Južna Amerika	482.506	943.392	+ 96%
11.	Havaji	570.164	745.216	+ 31%
12.	Transatlantik	711.714	725.040	+ 2%
13.	Svet	440.986	545.242	+ 24%
14.	Kanada/Nova Anglija	492.547	527.530	+ 7%
15.	Južni Pacifik	293.656	369.507	+ 26%
16.	Mississippi	345.888	353.510	+ 2%
17.	Afrika	107.060	291.850	+ 173%
18.	Daljni vzhod	315.498	218.988	- 31%
19.	Jugovzhodna Azija	413.671	157.705	- 62%
20.	Zahodna obala ZDA	98.583	136.198	+ 38%

Pogled na trg povpraševanja kaže na povečano zanimanje za priobalna potovanja, predvsem na ameriškem tržišču in na naraščajoči privlačnosti t.i. ekspedicij.

5. STANJE NA TRŽIŠČU

Industrija križarjenj je prepričana, da ponudba sama ustvari povpraševanje, zato gradijo vedno več luksuznih ladij v rangu od 75.000 do 80.000 BRT.
Tržišče križarjenj lahko prenese tako široko ponudbo, vendar bodo operaterji križarjenj prisiljeni znižati cene ( ne na največjih in jahtam podobnih ladjah ampak na vseh ostalih srednje velikih ladjah), če jih bodo želeli uspešno tržiti.
Leta 1997 (oktobra) so se uveljavila nova SOLAS pravila, ki niso vplivala na starejše ladje, ki bi se morale umakniti s tržišča, saj so zaradi moči trga križarjenj, lastniki rajši investirali v nadgradnjo in izboljšave teh ladij. Zaradi tega pa uspeva tržišče rabljenih ladij (ki niso več v skladu s SOLAS konvencijo, sedaj pa jih obnavljajo). To so ponavadi manjše ladje (od 600 do 1.500 potnikov), vodilni investitorji pa so NCL, MSC (Mediterranean Shipping Conpanies), Manhattan Cruises.
Na severnoameriškem tržišču ladjarji nameščajo vedno več ladij v kraje, kamor se da enostavno pripeljati oziroma prileteti. Poleg tega pa se operaterji poskušajo usmeriti proti specifičnim tržnim segmentom; tako naprimer družba Carnival ponuja križarjenja za nekadilce. Kršitelji pa morajo na lastne stroške zapustiti ladjo, kot je dogovorjeno v pogodbi. Naslednji poskusi širjenja ponudbe so križarjenja po Evropi in Arabskem zalivu.
Uradne številke CLIA- e (Cruise International Association) potrjujejo, da je severnoameriška industrija križarjenj v letu 1998 prepeljala več kot 5 milijonov potnikov (rekordnih 5,05 milijona ). Stopnja izkoriščenosti se je povzpela na 90,8%, kar je zanikalo nekatere napovedi, da stopnja izkoriščenosti ne sledi ritmu splošne industrijske rasti. Prav tako se je podaljšala povprečna dolžina potovanja iz 6,4 na 6,5 dneva.
Tržišče Severne Amerike pričakuje 30 novih ladij v naslednjih petih letih, z 51% povečanjem kapacitet. Pri 90,8% zasedenosti to pomeni, da bo v letu 2003 prepeljanih 6,9 milijona potnikov. Po nekaterih ocenah je vrednost naročenih ladij 10 milijard dolarjev.
V letu 1997 je na križarjenje odšlo 5 milijonov Američanov. Če jim dodamo 1,35 milijona Evropejcev ter 420.000 potnikov iz ostalih delov sveta, dobimo številko 6,77 milijona, kar je 9,19% več kot leto poprej.
Tržišče križarjenj raste v Evropi hitreje kot pa v Ameriki pa čeprav z nižje osnove. Letna rast v Veliki Britaniji je bila med letoma 1996 in 1997 20 odstotna.
Ladijsko tržišče ladij za križarjenje obvladuje le nekaj ladjedelnic: Kvaerner Masa, Fincantieri, Meyer Werft in Chantiers l'Atlantique, katerih knjige naročil so polne, ter za naslednjih nekaj let zapolnjene z naročili treh velikanov industrije križarjenj: Carnival, P&O/Princes in Royal Caribbean.
P&O poroča o posebno visokih prihodkih na novih ladjah v Karibih in o zelo dobrih zaslužkih na krovu. Skupne zmogljivosti Princess Cruises so se za leto 1999 povečale za 19%. Večina od teh je namenjena novim destinacijam na Aljaski in na Karibih.

    5.1. FINANČNI VIDIK

Za podjetja, ki se ukvarjajo s križarjenji je bilo leto 1998 eno najbolj dobičkonosnih v vsem obdobju obstoja industrije križarjenj.
Carnival, Royal Caribbean in Princess, ki nadzorujejo okoli 50% trga, je zahvaljujoč velikemu povpraševanju po križarjenjih zabeležila zavidljive dobičke. Toliko kot so vodilne družbe obogatele so obrobni operaterji postali revnejši. Podjetja, ki se ukvarjajo s križarjenji (njihova poslovna strategija temelji na tržnem deležu in rasti dobička), privlačijo v naložbe drugačne investitorje kot so tisti, ki vlagajo sredstva v druga ladjarska podjetja, predvsem s področja prevoza tovorov. Investitorji, ki iščejo ugodne priložnosti za naložbe v trg križarjenj, največkrat sledijo trendovskim kazalcem trga kot rast dobička, dobiček na posamezno delnico ter donosnost kapitala. Investitorji obravnavajo tržišče križarjenj kot del industrije zabave s srednjo rastjo, zato se raje odločijo za vlaganje v to panogo kot pa, na primer, za investicije v tovorne ladje. Operaterji križarjenj iščejo zelo različne oblike financiranj križarjenj, kar jim v veliki meri olajša dostop do ugodnih gotovinskih kreditov.
Velika podjetja imajo v posameznih državah celo večje ugodnosti, kot državna podjetja, ki se ukvarjajo s prevozi tovora. Zaradi visokih cen ladij za križarjenja in različnih oblik financiranja gradnje teh ladij, se operaterji križarjenj redko zatekajo h klasičnemu hipotekarnemu zavarovanju poslov. V preteklih letih so veliki operaterji, predvsem RCCL in Carnival, dosegli enake ali celo boljše pogoje zadolževanja na trgu gotovinskih kreditov, kot vsa ostala ladjarska podjetja. Cene posojil temeljijo na kreditni sposobnosti podjetja, ki je pogojena z zmožnostjo odplačevanja obresti na dobljene kredite. Položaj se tako precej razlikuje od trendov, ki vladajo na kreditnem tržišču ladjarjev, ki se ukvarjajo s prevozi tovorov. Ti se na kreditne trge prebijajo predvsem z izdajo obveznic. Glede na to, da je poslovanje na trgu obveznic povezano z velikim tveganjem izdajateljev obveznic, ki sorazmerno s tveganjem plačujejo tudi visoke obresti, ni nič nenavadnega, da se operaterji križarjenj na trgu gotovinskih kreditov ne srečujejo s spremenljivimi pogoji kreditiranja, kot se to dogaja ostalim ladjarjem. Ugodne kreditne pogoje jim zagotavlja velik pretok denarja, ki je danes značilen za to panogo. Za razliko od ostalih ladjarjev, imajo operaterji križarjenj zelo razpršeno tržišče povpraševanja, oziroma veliko različnih virov prihodka, medtem ko so ostali ladjarji odvisni od posamezne industrijske panoge ali njegovega položaja na svetovnem trgu.
Operaterji križarjenj za financiranje svojih projektov največkrat uporabljajo gotovinske kredite. Za takšno obliko kreditiranja pa so zainteresirani tudi posojilodajalci, saj se zavedajo močne kreditne sposobnosti, ki temelji na velikih dobičkih in pretoku denarja.
Medtem ko so si veliki operaterji v zadnjih nekaj letih znatno povečali proračun, so manjša, obrobna podjetja zaradi konkurence izgubila velik del svojega zaslužka. Tako je Royal Olympic Cruises iz Grčije zabeležil 9 milijonov dolarjev izgube samo v prvem četrtletju tega leta. Tudi norveški operater NCL je imel 25% padec dobička v prvem četrtletju tega leta. Obstoječi položaj bo pripeljal do vse bolj prostega združevanja oziroma prevzemanja manjših operaterjev in do točke, ko bo majhnih zmanjkalo. Po letu 1999 bo potreba po združevanju operaterjev izhajala predvsem iz potrebe po vse večjem kapitalu, ki ga operaterji potrebujejo za gradnjo večjih in bolj razkošnih ladij. Poznavalci industrije napovedujejo, da se bo v prihodnosti dobiček povečal le še s kvalitetnejšo ponudbo in novimi ladjami. Ugotavljajo tudi, da se bo rast dobička še nadaljevala (15-20% letno v naslednjih dveh do petih letih), vendar predvsem za tiste operaterje, ki bodo svojo ponudbo sposobni specializirati (predvsem v smislu področij plutja) in tako zadovoljiti zahtevnejše uporabnike svojih storitev.
Čeprav se je število razpoložljivih mest na ladji povečalo (zaradi tega je zasedenost malo padla), je največji svetovni operater križarjenj Carnival Corporation v zadnjem četrtletju 1997 zabeležil 104,2% zasedenosti (enako obdobje 1996-ega leta 101,1%), povprečje, ki se je končalo 30. Novembra 1997, pa je bilo 108,3%.(107,6% leta 1996).
Royal Caribbean je zabeležil 24,2% porast dohodka v prvem četrtletju 1997 ob 18,7% povečanju kapacitet ter ob 4,6% povečanju dohodka na razpoložljivo ležišče.

TABELA: Ocena dejavnikov tržišča križarjenj

1998	1999	2000	2001	2002	2003
Ladje	225	238	246	253	255	255
Ležišča	189.270	209.164	224.944	237.744	242.944	242.944
Zmogljivost tržišča
(število potnikov)	9.400.635	10.418.835	11.238.835	11.829.835	12.089.835	12.089.835
% rasti glede na leto prej		10,8	7,8	5,2	2,2	0

6. ZAKLJUČEK

Tržišče križarjenj je zadnja leta v stalnem porastu predvsem zaradi novih, kvalitetnejših ponudb in vedno novih destinacij. Največji povpraševalci turističnih potovanj z prestižnimi ladjami so še vedno Američani, sledijo jim Evropejci, ostali narodi pa predstavljajo nizke odstotke vseh potnikov.
 

7. LITERATURA

Diplomska naloga: Matjaž France, Značilnosti mednarodnega tržišča križarjenj, Portorož 1999.

POVZETEK
Potniške ladje so imele do nedavnega važno vlogo pri dolgih potovanjih, še posebno pri potovanjih med kontinenti. V zadnjih letih je ta daljša potovanja prevzel letalski promet.
Danes so potniške ladje namenjene predvsem za prestižna turistična križarjenja, katera nudijo razne turistične agencije. Te ladje so pravi plavajoči hoteli, namenjeni 8 do 14 dnevnim križarjenjem po določenih področjih, kjer lahko potniki obiskujejo področja z raznimi znamenitostmi.
Križarjenje je plovba po morskih ali notranjih vodnih plovnih poteh po vnaprej določeni poti.
Namen križarjenj je razvedrilo, šport, izobraževanje in pregledovanje določenega območja.
Križarjenje se opravlja z ladjami vseh vrst, predvsem z jahtami, jadrnicami ali motornimi čolni. Zajema tudi plovbo čez oceane ter plovbo ob obalah. Danes smatramo križarjenje predvsem kot plovbo z velikimi udobnimi ladjami po turistično zanimivih krajih.
Lastniki večine kapacitet križarjenj so trije:

RCC LTD
Royal Caribbean Cruises Ltd. je eden od največjih svetovnih lastnikov ladij za križarjenja. V svoji floti ima 16 modernih ladij s skupno kapaciteto 29.800 potnikov. Njihove ladje trenutno plujejo po Aljaski, Bahamskih otokih, Bermudskem otočju, Kanadi, Karibih, Evropi, Daljnem vzhodu, Havajih, Mehiki, Novi Angliji, Panamskem prekopu, Rusiji in Skandinaviji.

P&O
P&O upravlja dve družbi, ki se ukvarjata s križarjenji. To sta: P&O Cruises in Princess. Na njihovem največjem tržišču, Ameriškem, pričakujejo občuten porast števila potnikov v prihodnjih letih. Predvsem pričakujejo porast mlajših turistov.

CARNIVAL CORPORATION
Carnival je eno najbolj profitnih in največjih podjetij na svetu, ki se ukvarja s križarjenji. To podjetje ima deleže še v sedmih drugih podjetjih, ki se ukvarjajo s križarjenji.
Skupaj ta družba upravlja floto 45-ih ladij po destinacijah po celem svetu. Carnival ima še deleže v številnih potovalnih agencijah kjer ponujajo letalske prevoze, hotelske zmogljivosti, cestne in železniške prevoze.
V letu 1998 je bila svetovna flota ladij za križarjenja sestavljena iz 225 velikih ladij, s skupno 189.270 ležišči.
Nova generacija post panamax linijskih križark nudi potnikom vse več raznovrstnih storitev.
Čim večje kot so ladje, tem širša je ponudba.
Poleg teh ladij operaterji načrtujejo mini križarjenja z jahtami, obalne in rečne ladje ter ostala plovila manjše tonaže. Povprečna velikost in kapaciteta na novo naročenih ladij se veča.
Velikost ladje pomeni večjo kupno moč.
Cene novo grajenih ladij strmo rastejo. Cena Voyagerja in ladij podobne velikosti je preko 500 milijonov dolarjev, kar pa še pomeni vedno nižjo ceno na ležišče (okoli 161.300 dolarjev na ležišče) kot pri manjših, bolj jahtam podobnih cruiserjih, pri katerih povprečna cena na ležišče znaša tudi do 378.000 dolarjev (cena na ležišče pri ladji za 396 potnikov) oziroma 243.700 dolarjev (cena na ležišče pri ladji za 686 potnikov).
V preteklosti so bile najbolj priljubljene destinacije križarjenj v toplih, tropskih krajih, na področju kjer je veliko otokov, zalivov in drugih naravnih lepot.
V današnjem času se je povpraševanje premaknilo na nove, nekoč manj priljubljene destinacije. Vse bolj postajajo priljubljena nevsakdanja potovanja, kot je naprimer potovanje po Aljaski ali pa čez oceane. Na to je verjetno vplivala tudi vse boljša ponudba ladij za križarjenja, ki potnikom ponujajo vse več udobja in predvsem spremljajočih dejavnosti (od rekreacije do zabave).
Na trgu povpraševanja je viden porast zanimanja za evropske destinacije, kjer je v enem letu (1997-1998) povpraševanje naraslo za več kot 50% kar je leta 1998 pomenilo skoraj 9 milijonov potnikov.
Največjo rast v odstotkih so zabeležila križarjenja po Afriki (173%), vendar je konkretno število vseh potnikov še vedno nizko; leta 1998 se je za afriške destinacije odločilo nekaj manj kot 300.000 ljudi. Sledi Južna Amerika, kamor se je leta 1998 odpravilo za 96% več ljudi kot leto poprej.
Pogled na trg povpraševanja kaže na povečano zanimanje za priobalna potovanja, predvsem na ameriškem tržišču in na naraščajoči privlačnosti t.i. ekspedicij.
Industrija križarjenj je prepričana, da ponudba sama ustvari povpraševanje, zato gradijo vedno več luksuznih ladij v rangu od 75.000 do 80.000 BRT.
Na severnoameriškem tržišču ladjarji nameščajo vedno več ladij v kraje, kamor se da enostavno pripeljati oziroma prileteti
Tržišče križarjenj raste v Evropi hitreje kot pa v Ameriki pa čeprav z nižje osnove. Letna rast v Veliki Britaniji je bila med letoma 1996 in 1997 20 odstotna.
Za podjetja, ki se ukvarjajo s križarjenji je bilo leto 1998 eno najbolj dobičkonosnih v vsem obdobju obstoja industrije križarjenj.
Medtem ko so si veliki operaterji v zadnjih nekaj letih znatno povečali proračun, so manjša, obrobna podjetja zaradi konkurence izgubila velik del svojega zaslužka.
Tržišče križarjenj je zadnja leta v stalnem porastu predvsem zaradi novih, kvalitetnejših ponudb in vedno novih destinacij. Največji povpraševalci turističnih potovanj z prestižnimi ladjami so še vedno Američani, sledijo jim Evropejci, ostali narodi pa predstavljajo nizke odstotke vseh potnikov.
 

Avtor: Mateja Rečnik