Miroslav Ekart

1. Uvod

Internet se je razvil iz ARPAneta, ki ga je prvotno razvila ameriąka vojska, kasnje pa so se v to omreľje vključile ąe univerze. Omreľje je bilo načrtovano zelo kaotično in anarhistično, brez centralnega nadzora, ker naj bi delovalo tudi po nuklearnem spopadu. Tu gre iskati tudi vzrok temu, da je danes to področje več ali manj pravno zelo slabo pravno urejeno, drugi vzrok za to pa je ta, da je ta celotna problematika stara komaj eno desetletje. Pojavili so se problemi, ki jih prej ni bilo in tudi drľave se teľko soočajo z tem, da nimajo suverenosti in s tem nadzora na določenem področju. Kar je v eni drľavi ustavna pravica do svobodnega izraľanja je lahko v drugi drľavi celo kaznivo dejanje. Internet je postal nov mogočen svetovni medij poleg televizije in časopisov. Dober primer za moč interneta je objava v Franciji prepovedane knjige o predsedniku Miterandu na svetovnem spletu. S tem je poseg drľave izgubil vsakrąen pomen.
©irjenju ąe ni videti konca, kajti uprabljajo ga ľe milijoni uporabnikov, sklepajo se ľe milijonski posli, do leta 2000 naj bi letni promet znaąal ľe 200 milijard ameriąkih dolarjev.

To celotno problematiko lahko razdelimo na več skupin, vendar pa so te skupine ąe zelo neizdelane in se nenehno ąirijo ali pa nastajajo kar celotne nove skupine in podskupine.
Te glavne skupine so:

-WWW (world wide web) ali svetovni splet.
 Tu se pojavljajo predvsem spori glede samega naslova strani (domain names) in pa spori glede avtorstva teh strani. Vendar so spori glede domen del prava industrijske lastine in sicer gre v bistvu za znak, ki je zavarovan kot znamka.

- Elektronska poąta (e-mail)
Tu se postavlja vpraąanje zaąčite avtorja.

- Distribucija računalniąkih programov
Problem varovnja avtorjev in njihovih pravic.

- Razno
Nedovoljeno presnemavanje glasbe in podobni posegi v pravice avtorjev.

2. WWW (world wide web) ali svetovni splet

Gre za izjemo obseľno zadevo, ki bo sedaj podrobneje predstavljena.

2.1. Domene ali naslovi internet strani

Domena spada med pravice industrijske lastnine in je del v bistvu znak, ki je zavarovan kot znamka. Z avtorskim pravom pa je povezana posredno in preko intelektualne lastnine.
Domena je naslov vsake strani, ki ga potrebujemo, če hočemo na katero stran. Primer takąne domene je http://www.uni-mb.si. To je domača stran (ang. home page) Univerze v Mariboru. Na tem naslovu so potem ponavadi ąe druge podstrani, ni pa nujno. Ne obstajata dve strani, ki bi imela enak naslov, ker prva domena onemogoči vse ostale. Pri tem pa se v zadnjem času pojavlja veliko teľav. Nekateri, ponavadi so bili to računalniąki navduąenci v začetku 90-ih let, so začeli prvi uporabljati kot domeno ime velike gospodarske druľbe. To je bil čas, ko te druľbe ąe niso spoznale pomena tega novega medija. Najbolj znan takąen primer je spor za naslov www.mtv.com. Prvi je ta naslov začel uporabljati en moderator na MTV-ju, druľba MTV pa ni imela v začetku nič proti. Kasneje ta moderator ni bil več tam zaposlen, stran pa je ąe vedno vzdrľeval. MTV je spoznala moľnosti lastne promocije in je zato seveda ľelela ta naslov, ker si ga ljudje najlaľe zapomnijo. Zadeva se je končala z izvensodno poravnavo, MTV pa je dobil svoj naslov.

Naslednje moľne teľave se lahko pojavijo pri sporih, ko nekdo drug izkoriąča znano ime. Primer takąnega spora je bil naslov www.playboy.com. Nekdo je začel uporabljati naslov www.playboyxxx.com, kar je seveda zavajajoče. Playboy je toľil uporabnike te strani in uspel z prepovedjo uporabe te strani.
Zanimivo je, da v veliko sporih glede interneta sodelujejo druľbe, kot je Playboy, ki so prve spoznale moľnosti novega zasluľka.

Prav tako pa je pri domenah pomembno, da se večinoma vidi, kje se nahaja streľnik (server) in s tem tudi gospodarska druľba ali pa krąilec avtorske pravice. Tako imajo slovenski uporabniki skoraj vsi končnico "***.si", nemąki "***.de", ameriąki pa verjetno "***.com". Vendar to ni povsem zanesljivo, ker so v uporabi tudi povsem nevtralne končnice, kot sta "***.net", "***.org" iz katere v naprej ni mogoče uganiti drľave.
Vendar imajo do zdaj naątete domene to prednost, da lahko povprečen uporabnik vsaj pribliľno ugane, kaj se bo za tem naslovom skrivalo (čeprav včasih popolna zgreąi). ©e bolj "skrivnostni" pa so naslovi, kje je naslov sestavljen iz samih ątevilk (primer 207.19.234.34/www/index.php3).
2.2. Domača stran (home page)

Domača stran je avtorsko delo, če so izpolnjeni vsi pogoje za to (stvaritev, duhovnost, individualnost in izraľenost) . Avtor si pri tem pomaga s tehničnim pripomočkom - računalnikom in na ta način izrazi svojo ustvarjalnost. Brez dovoljenja avtorja ni dovoljeno v to stran posegati. To velja tudi za sledečo moľnost: stran se prekopira, malce spremeni (imena in besedilo, osnova pa je enaka) in se jo predstavi kot svojo na nekem povsem drugem naslovu. Lahko pa nekdo vzame samo kakąno sliko in jo vgradi v svojo stran, lahko pa hkrati skombinira več strani.
To se da storiti zelo enostavno in brez veliko tehničnega znanja. Kajti vsaka stran je napisana v obliki HTML (hyper text markup language), ki je enoten standard za www. HTML je programski jezik, ki se skriva za vsako stranjo. Vsak malo boljąi brskalnik po internetu (Netscape, Internet Explorer, Mosaic..) omogoča funkcijo shranjevanja strani ali pa tudi pogledati direktno v html neke stran (view document source). To se potem lahko z raznimi programi, narejenimi posebej za oblikovanje strani (MS FrontPage, Netscape Page Composer.....) enostavno dopolni ali spremeni, čeprav je osnovni namen teh programov oblikovanje novih strani in ne kopiranje.
Fizična zaąčita ni moľna, programski jezik za stranjo se ne da skriti. Prav zaradi te enostavnosti je to zelo raząirjena oblika posega v pravice avtorja strani. Zaradi več milijonov dokumentov na svetovnem spletu je to krąitev zelo teľko odkriti. ©e teľje pa je doseči odstranitev krąitve. Krąilec bo pogosto z povsem drugega konca sveta in avtor mu ponavadi lahko napiąe le kakąen e-mail, kjer ga opozori na krąitev.
Avtor skoraj nima nobene moľnosti, ker večinoma nima ne časa in ne denarja, da bi krąilca ( iz druge drľave, po moľnosti iz nasprotnega dela sveta) sodno preganjal.

Obstajajo pa tudi izjeme. Ena od takąnih izjem je velika medijska druľba Viacom/ Paramount. Čeprav bo mogoče naslednji primer na prvi pogled malce neresen, pa Vaicom s to serijo vsako leto ustvari ogromno dobička in gre torej za zelo veliko denarja. Prav tako pa je ta spor primeren za obravnavo, ker gre za veliko ątevilo krąilcev, ki so iz skoraj vseh drľav sveta. Viacom ima med drugim tudi avtorske pravice na znanstvno fantastični seriji Star Trek.
Tej seriji je veliko računalniąkih navduąencev namenilo kar nekaj prostora na svetovnem spletu. Vsega skupaj je na spletu tej temi namenjenih kar neverjetnih 28118 dokumentov, ki se nahajajo na več kot 1500 straneh po vsem svetu. Krąilci so največkrat enostavno prekopirali na svoje strani razno slikovno gradivo, zvočne datoteke, ipd. , pri tem pa se večinoma sploh niso zavedali, da posegajo v pravice drugih. Skoraj vsi so imeli samo najboljąe namene in niso hoteli nikogar oąkodovati. Viacom/Paramount je v sodelovanju z Microsoftom uredil uradno stran, posvečeno tej seriji. Te strani pa so bile dostopne samo uporabnikom MSN (Microsoft Network), ki so plačali naročnino.
Viacom je začel "lastnikom" strani poąiljati pisma, kjer jih je opozarjal na krąitve in zahteval zaprtje strani ter umik avtorskega gradiva iz teh strani. V nasprotnem primeru so grozili z toľbo, kar so v veliko primerih tudi uresničili. To so poskusili v najmanj 37 primerih. To je vzpodbudilo val ogorčenja med gledalci te serije in sledil je mnoľični odpor. Protestniki so začeli z peticijo in v podporo zbrali veliko podpisov, ustanovili pa so tudi OFF (Online Freedom Federation). Trenutno je vsa stvar ąe odprta in ni pričakovati, da se bo kmalu razreąila. Viacom bo teľko dosegel zaąčito, ľe zaradi ogromnega ątevila teh strani in dejstva, da so krąilci v skoraj vsej drľavah sveta. Do preobrata je priąlo pred kratkim, ko je Viacom sprostil dostop za vse uporabnike, kar bo mogoče pozitivno vplivalo na celotno zadevo.

Tako velike multinacionalke kot navadni ljudje se srečujejo z enakimi problemi. Krąilec se mnogokrat nahaja v drugi drľavi, po moľnosti celo na drugi strani zemeljske oble. Prav tako pa je ta krąilec pogosto anonimen, tako da niti ne vemo, na koga bi se obrnili. Prav tako pa je dejanska ąkoda ponavadi majhna in se za to ne splača ukrepati preko sodiąča. Nadaljni problem pa je mnoľičnost krąitev, kot v preteklosti skoraj ni bila mogoča.
Svetovni splet ne pozna meja, prav tako pa ne poznajo meja krąitve teh avtorskih pravic. Ker je ta problem star komaj nekaj let, prave reąitve ąe kmalu verjetno ne bo.
Internet je verjetno zadnje področje in lahko bi tudi rekli navidezno, virtualno območje, ki ga nobena drľava kot najmočnejąa organizacija ne obvladuje.

3.Elektronska poąta (e-mail)

Bistvo elektronske poąte je v poąiljanju sporočil v elektronski obliki med dvema računalnikoma. Elektronska poąta je postala zelo raząirjena in v zadnjem času se je tudi tehnično izpopolnila. Tako se sedaj na ta načine ne prenaąa več samo besedilo, tekst, ampak so lahko kot dodatek dodane celotne datoteke (slike najrazličnejąih formatov (GIF, JPEG, PCX, ....), dokumenti za MS Word, WordPerfect, zvočno gradivo, kompresirane datoteke). To se omogoča s posebno tehniko MIME (Multipurpose Internet Mail Extension - večnamensksa raząiritiev elektronske poąte). To prenaąanje je bilo včasih moľno samo preko FTP (File Transfer Protocl).

Primer, kako izgleda "glava" sporočila iz elektronske poąte. Iz glave je razvidno, kdo je sporočilo poslal in ta je ponavadi tudi avtor sporočila.

Date:
        Tues, 18 Nov 97 10:55:18
  From:
        
    To:
        uvp00412b
From: IN%"elsaulb@hotmail.com" "ELSA ULB" 17-NOV-1997 13:04:15.34
To: IN%"all-of-elsa@jus.uio.no"
CC:
Subj: "How European Union Work. From Theory to Practice"

Return-path:
Received: from DIRECTORY-DAEMON by rcum.uni-mb.si (PMDF V5.1-8 #7554)
 id <01IQ48CZIPO00016FD@rcum.uni-mb.si> for uvp00409b@rcum.uni-mb.si; Mon,
 17 Nov 1997 13:03:29 MET
Received: from soncek.uni-mb.si by rcum.uni-mb.si (PMDF V5.1-8 #7554)
 with SMTP id <01IQ40K3MZZ40014XQ@rcum.uni-mb.si> for elsa.maribor@uni-mb.si;
 Mon, 17 Nov 1997 13:01:22 +0100 (MET)
Received: from goggins.uio.no by soncek.uni-mb.si with SMTP using DNS (PP)
 id <26390-0@soncek.uni-mb.si>; Mon, 17 Nov 1997 10:43:13 +0100
Received: from pat.uio.no by goggins.uio.no with local-SMTP (PP); Mon,
 17 Nov 1997 10:40:14 +0100
Received: from hotmail.com (actually F65.hotmail.com [207.82.250.151])
 by pat.uio.no with SMTP (PP); Mon, 17 Nov 1997 10:40:02 +0100
Received: (qmail 20056 invoked by uid 0); Mon, 17 Nov 1997 09:39:59 +0000
Received: from 164.15.5.113 by www.hotmail.com with HTTP; Mon,
 17 Nov 1997 01:39:59 -0800 (PST)
Date: Mon, 17 Nov 1997 01:39:59 -0800 (PST)
From: ELSA ULB
Subject: "How European Union Work. From Theory to Practice"
To: all-of-elsa@jus.uio.no
Message-id: <19971117093959.20055.qmail@hotmail.com>
MIME-version: 1.0
Content-type: text/plain
X-Originating-IP: [164.15.5.113]

Vendar ni nobenega 100% zagotovila, da je to dejansko poslala oseba, ki je navedena.
Ta problematika pa je predvsem pomembna pri razkrivnju krąilcev avtorskih pravic. Prvo vpraąanje, na katerega avtor običajno naleti, je kdo je sploh krąilec. Pogosto se niti ne ve iz katere drľave je. Potrebno je veliko časa in denarja, da se proti takąnemu krąilcu učinkovito ukrepa, to pa si ponavadi lahko privoąčijo le velike gospodarske druľbe ali drľava.
Velikokrat sem ľe dobil sporočilo iz "neobstoječega" naslova.. Takąen primer je bilo sporočilo iz "nobody@nobody.com", ki v resnici ne obstaja. Danes pa obstaja ľe veliko druľb, ki zagotavljajo brezplačno elektronsko poąto. Delujejo preko WWW in za njih potrebujete le navaden brkljalnik. Eden izmed takąnih sistemov je www.hotmail.com. Tu dobi vsak svoj naslov, ko izpolni ustrezen vpraąalnik. Zagotovljena je popolna anonimnost, moľne pa so tudi zlorabe, ker nihče ne preverja, kdo se v resnici skriva za navedenimi podatki. Takąno preverjanje niti ni moľno, ker ima celoten sistem ľe več kot milijon uporabnikov. Varnosti tudi ne nudijo naslovi, kot je upa00321b@uns.il.org. Najbolj zanesljivi in zaupanja vredni so naslovi, kot je na primer moj naslov: miroslav.ekart@uni-mb.si. Tu je ľe takoj razvidno moje ime in da sem povezan z univerzo v Mariboru.
Vendar je bistvo elektronske poąte ąe vedno v poąiljanju besedila in tu se lahko pojavi nov problem. Vsako sporočilo je lahko avtorsko delo in je ob izpolnjevanju pogojev tudi ustrezno zaąčiteno.

4. Distribucija računalniąkih programov

Računalniąki programi so avtorska dela in so zaąčiteni. To določa 5.člen ZASP in tudi mednarodne konvencije. Distribucija računalniąkih programov je izredno hitro rastoče področje z veliko prihodnostjo. Velika prednost tega je predvsem v zmanjąevanju stroąkov, ki so povezani s prodajo. Nista potrebna izdelava in prevoz medija - nosilca informacije ( zgoąčenka, disketa) do trgovine, prav tako pa ne potrebujemo prodajalca. Dobra stran je tudi hitrost, s katero lahko pridemo do ľelenega programa, ki bo vedno na zalogi. Vendar ima takąen način tudi veliko slabih strani. Te so predvsem v odsotnosti strokovnega nasveta prodajalca, in v dejstvu da so danes hitrosti prenosa podatkov dejansko zelo majhne. Ta način je zelo primeren za poąiljanje programov do nekaj megabajtov, ker je običajna hitrost prenosa nekaj kb/s. Večkrat se celoten sistem prekine tik pred dokončanjem prenosa in dolgo čakanje je bilo zaman. Večje hitrosti skorajda pri nas zaradi slabega telefonskega omreľja niso moľne ("sanjskih" 80 kb/s sem zaenkrat doľivel le pri prenosu datotek na računalnike Pravne fakultete Maribor iz omreľja ARNES, vendar je to povsem razumljivo, ker je povezava preko optičnega kabla).

Preko interneta se lahko programi distribuirajo na več načinov. Vendar bom najprej povedal nekaj o vrstah računalniąkih programov in kako so zaąčiteni.

4.1. Računalniąki programi

4.1.1. Klasični računalniąki programi

Gre za "klasičen" računalniąki program, ki je popoln in vsebuje vse funkcije. Uporabnik pa mora za njegovo uporabo plačati. Vendar se ti programi prodajajo večinoma preko prodajaln. Večinoma tudi za to , ker so preobseľni za prodajo preko interneta ( program na 5 CD-ROMih ima več kot 3000 megabajtov).

4.1.2. Shareware programi oz. preizkusni programi

Gre za programe, ki so v bistvu enako kvalitetni kot ostali programi, vendar z to razliko, da so zastonj.
Namen je v bistvu ta, da uporabnik spozna različne moľnosti, ki mu jih nudi program in ugotovi njegovo uporabnost. Vendar ima ta "zastonj" določene omejitve.
Te omejitve so ponavadi v tem, da je program zastonj le določen čas, po preteku tega časa pa ga mora avtor izbrisati. Nadaljna uporaba po preteku tega roka pomeni poseg v pravice avtorja. Ta rok ponavadi traja od 30 dni do treh mesecev.
Druga moľnost je ta, da ima uporabnik doma celoten program, a dosegljivi so le določeni deli, oz. določene funkcije. Takąen primer je grafični program, ki omogoča uporabo vseh funkcij, razen shranjevanja slike. Potem, ko uporabnik plača določen znesek, dobi sporočeno ąifro, s katero "odklene" vse ostale moľnosti. Pri ąifrah pa se lahko pojavijo določene teľave za avtorja. Te so namreč na razpolago na internetu. Uporabnik, ki ľe določen dalj časa dela z internetom in ga dodobra spozna, ima moľnost, da pride do teh podatkov. Za takąne aktivnosti je posebej primeren IRC (Internet Relay Chat), ki so ga najprej razvili na Finskem, osnovni namen pa je "pogovarjanje" preko tipkovnice v realnem času med različnimi ljudmi po vsem svetu. Kasneje so ta enostavni program močno izboljąali in dobil je opcijo DCC (Direct Client to Client), ki omogoča hitro povezavo in neposredno povezavo med dvema uporabnikoma za "pogovarjanje" ali pa za poąiljanje datotek. Na določenih kanalih (kanal bi lahko primerjali z sobo, v kateri se ljudje pogovarjajo) so te in druge nezakonite stvari vedno prisotne. ©e posebej znana je mednarodna skupina računalniąkih "piratov in crackerjev" Warez, ki skrbi za aľurnost teh seznamov.
Ti seznami pa se prav tako tudi pojavljajo na raznih "news groups". To so neke vrste diskusijske liste, kjer avtorji diskutirajo o najrazličnejąih temah, tudi o piratstvu.
Naslednja moľnost zaąčite je enostavno apeliranje na uporabnika, naj bo poąten in registrira program. Program ob vsaki uporabi "piha na duąo" uporabnika, da je bilo potrebno veliko truda in časa za ta program.
Naslednja moľnost pa je ta, da program po določenem času preneha delovati. Takąen primer so nekatere verzije Netscape Navigatorja, ki po določenem času neregistrirane uporabe omogočajo le ąe dostop do Netscapeove domače strani. Vsake drugo je onemogočeno.
Moľno pa je tudi, da uporabnik naloľi iz omreľja zelo okrnjeno verzijo, ki ponavadi ne presega 10 Mb (razlog je v dolgotrajnosti prenosov), če pa mu je program vąeč, mora v trgovino po celotno verzijo.
Skupna misel preizkusnih programov je, da uporabnik najprej dobi program in ąele potem plača, če ga bo hotel uporabljati. Računa se predvsem na poątenost uporabnika in to se v večini primerov avtorju tudi izplača.

4.1.3. Freeware oz. zastonj programi

Tu pa gre za programe, ki so zastonj in pri katerih se avtor odreče svojim pravicam, vendar prepove vse posege v program in tudi to, da bi za ta program kdo računal denar. Uporabnki imajo pravico in so celo vzpodbujeni, da dajejo program drugim uporabnikom.
Primer:
DX-Ball is copyright (C) 1996 by Michael P. Welch.

  You may copy and distribute the package through BBS and ftp sites.
 Only the unmodified "zipped" file may be distributed or copied.
  You are prohibited from:
    charging a fee or requesting donations for the package;
    distributing/including the package in commercial products;
    modifying the package.
  The package may be distributed on CD-ROM in the case where ftp sites issue CD-ROMs of their collections.

4.2. Načini distribucije preko interneta

Distribucija večinoma poteka tako, da uporabnik obiąče domačo stran nosilca avtorske pravice. Tu izpolnite obrazec, s pomočjo kreditne kartice plačate in potem lahko posnamete program preko omreľja na svoj trdi disk. Shareware pa se večinoma preko interneta prenaąa z FTPjev. To je posebni protokol za prenos podatkov in veliko serverjev je namenjenih prav temu. V Sloveniji je eden izmed večjih ARNESov FTP na ftp://ftp.arnes.si.
Uporabnik si najprej presname kompresirano (stisnjeno) verzijo programa. Gre za eno datoteko, v kateri so shranjene vse ostale. Program ąe ni neposredno uporabljiv, ampak ga mora uporabnik najprej dekompresirati, kar se naredi z inątalacijo. Vendar je ľe samo kopiranje "neposredno neuporabljivega" programa poseg v avtorsko pravico. Inątalacija ni potrebna.
Obstajajo pa tudi piratski FTPji, na katerih so piratske verzije programov. Ti ponavadi obstajajo le kak dan ali dva in potem izginejo, da jih ne bi začeli preganjati. Informacije in naslovi so dosegljivi preko IRC. Preko IRC je moľno z opcijo DCC poąiljati tudi programe, kar je lahko dodaten problem. 116. člen ZASP določa, da se za krąitev pravice avtorja na računalniąkem programu ąteje tudi vsako distribuiranje primerka računalniąkega programa, za katerega oseba ve ali bi lahko domnevala, da je nedovoljeni primerek. In oseba, ki je kopirala iz piratskega streľnika je to zagotovo vedela.
Prav tako pa je preko IRC moľno narediti lasten streľnik za datoteke (file server), ki se lahko vzpostavi v nekaj minutah in prav tako hitro tudi izgine. Vendar je prvotni namen IRC ąe vedno le komuniciranje in med stotisoči uporabnikov jih le majhen del posega v pravice drugih avtorjev.
Omeniti ąe moram elektronsko poąto, ki prav tako omogoča poąiljanje datotek. Posebej primerne za to so stisnjene oz. kompresirane datoteke v formatu ZIP (datoteka se lahko skči tudi na 15% svoje naravne velikosti in se mora pred uporabo dekompresirati).

5. Razno

Tu bom omenil nekaj ostalih moľnih posegov v avtorsko pravico. V zadnjem času se je zelo raząirilo presnemavanje glasbe. Včasih je bilo to neaktualno, ker je okoli 3 minutna pesem zasedla po nekaj 10 Mb, če smo hoteli doseči visoko kakovost. Sam prenos je trajal zelo dolgo, potem pa je ąe uporabniku zasedel veliko prostora na trdem disku. Zdaj pa se je pojavilo več novih formatov, ki pa so bistveno primernejąi za presnemavanje. Najbolj znana sta formata za RealAudio (***.RA ) in MPEG (končnica je ***.MP3). MPEG omogoča kvaliteto zvoka kot CD, pri čemer posamezna skladba zaseda le okoli 5 Mb, kar je zelo primerno za hitre prenose.

Skupna misel vseh teh problemov je, da je ta celotna materija ąe zelo neizdelana in se nenehno pojavljajo nove moľnosti tako za navadne uporabnike, da izrazijo svojo ustvarjalnost, kot tudi za krąilce avtorske pravice. Večinoma se krąilci niti ne zavedajo, da krąijo avtorsko pravico. Menim, da bi velik del krąitev lahko dosegli z večjim osveąčanjem uprabnikov. Vendar to ąe vedno ne bi bila dokončna reąitev in v bliľnji prihodnosti ąe ni pričakovati dokončne reąitve teh problemov.

6. Viri

- Miha Trampuľ, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1997
- Igor Strand, Avtorsko pravo, dodatek h gradivu Pravo intelektualne lastnine, Pravna fakulteta Maribor, 1996
- Branko Oman, Avtorska pravica, Podjetje in delo 4/1996, stran 448
http:// ius-info.ius-software.si
http://www.off-hq.org/viacom.php3
http://sigov.si
http://www.ipcounselors.com/newsltr.htm
http://host1.jmls.edu/cyber/index/index.php3

Miroslav Ekart

Avtor: Miroslav Ekart