1. REX
kralj
2. LEX DUODECIM TABULARUM
zakonik dvanajstih plošč
3. FOEDERA
zavezniška pogodba med Rimom in ostalimi mesti "latinske mestne zveze"
4. SOCII
zavezniki- mesta "latinske mestne zveze"
5. EQUITES
vitez- to je za rimskega finančnika neustrezen prevod; delovali so kot
bankirji, opravljali trgovske posle…
6. LEGES REGIAE - IUS PAPIRIANUM
"Kraljevski zakoni", ki jih kasneje imenujejo IUS PAPIRIANUM; to so
razni predpisi prvih treh in šestega kralja
7. PATER FAMILIAS
družinski oče
8. PATRIA POTESTAS
očetovska oblast
9. IUS VITAE AC NECIS
pravica nad življenjem in smrtjo (otrok)
10. MANUS
zakon, v katerem je žena pod moževo oblastjo
11. SINE MANU
zakon, v katerem žena ni pod moževo oblastjo
12. SI IN IUS VOCAT, ITO!
Če te pozove IN IUS (pred pravosodni magistrat), pojdi ! Če je Rimljan
hotel začeti pravdo zoper drugega občana, ga je pozval naj mu sledi IN
IUS, pred pravosodni magistrat, pred konzula, kasneje pa pred pretorja.
Po tej določbi, je pozvani toženec moral slediti tožniku, sicer je smel
tožnik uporabiti silo, bolnemu ali staremu pa je moral oskrbeti voz.
13. IUS CIVILE
zakoni, ki načelno veljajo samo za Rimljane
14. IUS GENTIUM
zakoni, ki veljajo enako za rimljane in tujce
15.PRAETOR URBANUS
mestni pretor
16. PRAETOR PEREGRINUS
tujski pretor
17. MAGISTRATUS POPULI ROMANI
v rimskih ljudskih in plebejskih skubščinah izvoljeni državni organi,
katerih funkcija je povečini trajala eno leto
18. SACROSANCTI
nedotakljivi
19. IMPERIUM
načeloma neomejena magistratova oblast; omeli so jo diktator, konzula
in pretor
20. POTESTAS
oblast zapovedovati in prepovedovati
21. INTERCESSIO
ugovor
22. CONCILIUM PLEBIS
plebejski zbori
23. COMITIA CURIATA
kurijatni komiciji
24. COMITIA CENTURIATA
centuriatne komicije
25. COMITIA TRIBUTA
tributne skupščine
26. PLEBIS SCITUM - LEX PLEBISVESCITUM
zakonodajni sklep, sprejet na zboru plebejcev; spočetka obvezni le za
plebejce, z zakonom LEX HORTENSIA postanejo enako obvezni kot
zakoni sprejeti v ljudski skubščini. Tak zakon se poslej navaja kot LEX
PLEBISVESCITUM.
27. CURIO
predstojnik na čelu kurije
28. CURIO MAXIMUS
na čelu vseh
kurionov
29. SENATUS
senat
30. PATRES CONSCRIPTI
tako so nagovarjali može v senatu
31. VACATIO LEGIS
vmesni čas med sprejetjem zakona in začetkom veljave
32. ROGATIO, LEX ROGATA ali LATA
magistratov poziv skubščini, naj zakonski predlog uzakoni; tak zakon se je
imenoval LEX ROGATA ali LATA
33. LEGES DATAE
po senatovem pooblastilu jih je za neko osvojeno provinco izdal
sam zmagoviti vojskovodja ali p aposeben, v ta namen izbrani magistrat
34. LEGES DICTAE
zbirke predpisov, s katerimi so podrejeni organi pozneje po cesarjevem
naročilu urejali pravne odnošaja v rudnikih, na domenah…
35. PANEM ET CIRCENSES !
Kruha in iger!
36. EDICTUM REPENTINUM
dostavek k ediktu
37. EDICTUM PERPETUUM
edikt, ki ga je pretor razglasil v začetku leta
38. EDICTUM TRALATICIUM
edikt oz. Jedro pretorskih ediktnih dološb, ki so jih prevzemali iz starega
v novi edikt
39. IUS HONORARIUM
honorarno pravo
40. LEX
zakon; obvezno pogodbeno določilo
41. ACTIO
tožba; tisto strankino dejanje, ki sproži redni pravdni postopek zoper
drugo stranko; pravica, da se s tožbo zahteva to, kar je nekomu dolgovano
42. EXCEPTIO
ugovor; dostavek v tožbenem
obrazcu
43. IUS EX AUCTORITATE PRINCIPIS RESPONDENDI
naziv, ki ga je Avgust podelil Labeu in Capitu; tak priviligiran pravnik je
poslej oddajal pravna pojasnila in odgovore z enako avtoriteto, kot bi to
storil cesar sam
44. ORATIO
tako so klasični pravniki navajali senatov sklep, katerega predlog je
sestavil cesar in ki je bil redno sprejet brez izprememb
45. DECRETUM
sodba; z njo je cesar včasih rešil kakšen spor
46. RESCRIPTUM
pojasnilo, ki ga je uradnik ali posamezen občan dobil kot odgovor od
cesarja o tem, kaj je veljavno pravo
47. MANDATA
navodila, ki jih je cesar dal provincialnemu namestniku ali kakemu
drugemu uradniku, pred nastopom službe
48. LEGIS VICE
zakonska veljava
navodila, ki jih je cesar dal provincialnemu namestniku ali kakemu
drugemu uradniku pred nastopom službe
49. PRAEFECTUS PRAETORIO
oseba, na čelu vsake izmed Dioklecianovih prefektur
50. VICARIUS PRAEFECTI PRAETORIO
načeljuje posamezni diecezi, na katere je bila razdeljena vsaka prefektura
51. GLEBA SENATORIA
zemljiški davek, ki so ga morali od zemljišč plačevati senatorji
52. SANCTIO PRAGMATICA
zakon, ki ureja splošno pomembne zadeve, izdan na pobudo neke
določene fizične osebe ali korporacije
53. CODEX GREGORIANUS
zasebna zbirka cesarskega prava
53. CODEX HERMOGENIANUS
zasebna zbirka cesarskega prava
54. CODEX THEODOSIANUS
uradna zbirka cesarskega prava
55. CODEX IUSTINIANUS
Justinianov kodeks
56. DEO AUCTORE
s to konstitucijo postavijo smernice za Digeste
57. PRINCIPIUM
pvi paragraf
58. LEGES GEMINATAE
ponavljajoči se fragmenti
59. QUINQUAGINTA DECISIONES
petdeset odločb; z njimi Justinijan reši stare spore med mnenji starih
klasikov, zlasti med sabinijanci in prokulijanci
60. CODEX REPETITAE PRELECTIONIS
kodeks ponovnega branja
61. INDICES
komentarji k Digestam
62. GLOSSAE
kratke razlage in pojasnila
63. GLOSSA MARGINALIS
razlage na robu
64. GLOSSA INTERLINEARIS
razlage med vrsticami
65. USUS MODERNUS PANDECTARUM
prizadevanje za spajanje rimskega in nemškega prava
66. IUS
pravica, pravni položaj neke osebe ali nekega premoženjskega predmeta,
prostor, kjer posluje pravosodni magistrat, pravoznanstvo; Celsus -
umetnost dobrega in pravičnega
67. IUSTITA
pravičnost
68. HONESTE VIVERE, ALTERUM NON LAEDERE, SUUM CUIQUE TRIBUERE
Častno živeti, drugega ne žaliti, vsakomur dati svoje.
69. LEX PERFECTA
pravno pravilo, katerega kršitev povzroča ničnost strankinega posla
70. LEX MINUS QUAM PERFECTA
pravno pravilo, katerega kršitev povzroča samo kazen za stranko
71. LEX PLUS QUAM PERFECTA
pravno pravilo, katerega kršitev povzroča ničnost in kazen
72. LEX IMPERFECTA
pravno pravilo, ki nima nobene sankcije
73. FAS
starejši izraz za pravo, ima še bolj verski, moralni prizvok
74. DIES FASTI
dnevi, primerni za pravdanje
75. DIES NEFASTI
dnevi, neprimerni za pravdanje
76. IUS COGENS
pravne določbe, ki vežejo stranke tako trdo, da tudi sporazumno ne
morejo ničesar drugega določiti
77. IUS DISPOSITIVUM
velja le v primaru, da se stranki drugače ne sporazumeta
78. IUS COMMUNE
obsega pravna pravila, ki splošno veljajo
79. IUS SINGULARE
obsega pravna pravila, ki veljajo kot izjema
80. PRIVILEGIUM
v Ciceronovi dobi pomeni posebno normo, izdano v škodo posameznika;
privilegij; zakonik IX. plošč jih je prepovedal
81. PRIVILEGIA FORABILIA
v prid priviligirani osebi
82. PRIVILEGIA ODIOSA
v škodo priviligirani osebi
83. PRIVILEGIUM PERSONAE
( olajšave glede vojaške oporoke)
84. PRIVILEGIUM REI
(davčne olajšave glede določenih zemljišč)
85. PRIVILEGIUM CAUSAE
(prednost nekaterih terjatev v konkurzu)
86. ACTIONES CIVILES
akcije, ki jih je uvedlo civilno pravo
87. ACTIONES HONORARIE
akcije, ki jih je uvedlo honorarno pravo
88. ACTIO UTILIS
analogna tožba
89. ACTIO IN FACTUM
v njenem besedilu so zajeti bistveni elementi določenega primera
90. ACTIONES ARBITRARIE
tožbe, v katerih sodnik poprej pozove tožnika, da sporni predmet vrne
91. LEGIS ACTIONES
akcije po zakonu
1. LEX CANULEIA
odpravi določbo zakonika IX. plošč, ki še prepoveduje poroko med
patriciji in plebejci
2. LEX OVINIA
od tega zakona dalje, sta cenzorja sestavljala tudi seznam senatorjev
3. LEX HORTENSIA
s tem zakonom so bili zakonodajni sklepi PLEBIS SCITUM pripoznani
za enako obvezne kot zakoni sprejeti v ljudski skupščini
4. LEX CORNELIA
določi, da
je vsak pretor vezan na določbe, ki jih je izdal v svojem
ediktu
1. HEREDITAS
zapuščina oz. dediščine
2. HERES
dedič
3. NASCITURUS PRO IAM NATO HABETUR, QUOTIENS DE
COMMODIS EIUS AGITUR
fikcija; kolikor gre za njegove pravice, se zarodek šteje za že rojenega
4. TESTAMENTUM
oporoka
5. HEREDITAS IACENS
ležeča zapuščina
6. COHEREDES
sodediči
7. HEREDES DOMESTICI
domači dediči; oseba, ki je bila ob zapustnikovi smrti pod očetovsko ali moževo oblastjo, z zapustnikovo smrtjo pa je postala svojepravna in v istem trenutku pridobila dediščino
8. DELATIO
pripad dediščine
9. ADQUISITIO
pridobitev dediščine
10. HERES SUUS ET NECESSARIUS
nujni domači dedič
11. HEREDES EXSTRANEI
zunanji dediči
12. VOLUNTARII
"prostovoljni"; tako so imenovali zunanje dediče, ker je bila pridobitev dediščine prepuščena njihovi odločitvi; izjema tu je bil suženj
13. HERES NECESSARIUS
dedič, ki je moral dedovati
14. NEMO PRO PARTE TESTATUS, PRO PARTE INTESTATUS
DECEDERE POTEST
za
nikomer ni mogoče dedovati delno po oporoki, delno po zakonu
15. IUS UTENDI ET ABUTENDI
lastnina je svojo stvar rabiti in zlorabiti, kolikor to pravo dopušča
16. MANUMISSIO TESTAMENTO
oporoka, v kateri zapustnik postavi za dediča sužnja in mu hkrati podeli
prostost (sicer nebi imel pasivne oporočne sposobnosti in nebi mogel
dedovati)
17. SUI HEREDES
osebe, ki so bile ob zapustnikovi smrti pod njegovo oblastjo (otroci,
posinovljenci, vnuki po prej umrlih otrocih, žena in manu) in so postale
z njegovo smrtjo svojepravne; dedujejo po enakih deležih-otroci in
vdova, ki je bila pod zapustnikovo oblastjo; vnuki po prej umrlem
zapustnikovem sinu, dedujejo skupaj njegov delež, na temelju vstopne
ali reprezentacijske pravice
18. UNDE LIBERI
otroci, naravni in adoptirani, pa tudi emancipirani in tisti, ki jih je
zapustnik prepustil drugemu v adopcijo, pa jih je ta že emancipiral
19. UNDE LEGITIMI
legitimi, intestatni dedni upravičenci po civilnem pravu (sui heredes,
najbližji agnat, gentili)
20. UNDE COGNATI
kognati do šestega kolena, krvni sorodniki
21. UNDE VIR ET UXOR
preživeli zakonec
22. COLLATIO EMANCIPATI
račinski vnos emancipantov, ki so ga zahtevali sui heredes v zapuščino
tistega njihovega premoženja, ki so ga pridobili po emancipaciji in ga
nebi imeli, če nebi bili emancipirani. Do nje pride, če jo sui zahtevajo,
emancipant pa se ji lahko izogne, če ne deduje
23. COLLATIO DOTIS
tudi hči, ki ji je oče dal doto, je morala dovoliti, da so ji le-to vračunali v
njen intestatni dedni delež
24. IN CAPITA
delitev dediščine
po glavah
25. IN LINEAS
tako se deli dediščina med zapustnikovimi predniki in njegovimi brati in
sestrami
26. IN STIRPES
delitev dediščine med zapustnikovimi polbrati in polsestrami ter otroci
prej umrlih polbratov in polsester
27. MORTIS CAUSA
pravni posel za primer smrti
28. VOLUNTAS TESTATORIS AMBULATORIA EST USQUE AD
VITAE SUPREMUM EXITUM
volja oporočitelja je spremenljiva vse do poslednjega trenutka
29. TESTAMENTUM MYSTICUM
tajna oporoka; v njej je oporočnik zamolčal ime dediča in ga imenoval v
kodicilu (od oporoke ločena listina)
30. SEMEL HERES, SEMPER HERES !
Enkrat dedič, vedno dedič !
31. SUBSTITUTUS SUBSTITUTO, SUBSTITUTUS INSTITUTO
vulgarna substitucija- v primeru več substitutov je veljalo načelo, da je
vsak substitut v primeru, da bi vmesni odpadel, postavljen
prvopostavljenemu dediču
32. TESTAMENTUM PARENTUM INTER LIBEROS
oporoke, s katerimi starši postavijo za dediče svoje otroke
33. TESTAMENTUM COMITIIS CALATIS
oporoka pred komiciji; način, kako si je nekdo, ki ni imel svojega suus
heresa le-tega zagotovil s posinovitvijo in ga hkrati določil za svojega
vesoljnega naslednika
34. FAMILIAE EMPTOR
zaupna oseba, na katero zapustnik pri mancipacijski oporoki prenese
svoje premoženje in ji naroči, kako naj ga porazdeli
35. BONORUM POSSESSIO SECUNDUM TABULAS
naklonitev premoženja v skladu z oporoko
36. TESTAMENTUM APUD ACTA CONDITUM
oporoka, napravljena pred oblastvom, kjer je oporočnik izjavil svojo
poslednjo voljo na zapisnik oz. jo je dal v hrambo cesarju
37. TESTAMENTUM PER NUNCUPATIONEM
ustna oporoka po postklasičnem pravu
38. TESTAMENTUM PER SCRIPTURAM
pismena oporoka po postklasičnem pravu
39. TESTAMENTUM RURI CONDITUM
oporoka, napravljena na deželi
40. TESTAMENTUM TEMPORE PESTIS CONDITUM
oporoka, napravljena v času epidemije
41. TESTAMENTUM NULLUM
nična oporoka
42. TESTAMENTUM RUPTUM
naknadno neveljavna; razveljavljena oporoka
43. TESTAMENTUM IRRITUM
neveljavna oporoka
44. TESTAMENTUM DESTITUTUM- DESERTUM
zapuščena oporoka
45. INTER CETEROS
med drugimi; tako je lahko zapustnik razdedinil ostale sui heredes (kot
skupino)
46. QUERELA INOFFICIOSI TESTAMENTI
tožba, s katero je bilo mogoče oporoko kot neprimerno izpodbijati
47. ACTIO AD SUPPLENDAM LEGITIMAM
tožba na dopolnitev nujnega deleža
48. CAPAX
to je sposobnost dediča, da pridobi dediščino ali volilo
49. COELEBS; COELEBS NIHIL CAPIT
neporočena oseba, ki po Avgustovi zakonodaji ni mogla ničesar pridobiti
(ženske med 20 in 50, moški med 25 in 60)
50. ORBUS; ORBUS DIMIDIUM CAPIT
poročena oseba, ki je bila brez otrok (dobila je lahko le polovico
naklonitve)
51. CRETIO
poseben obličen akt, ki ga je za pridobitev dediščine izjemoma lahko
zahteval zapustnik in je za njegovo opravitev določil rok
52. ACTIO FAMILIAE ERCISCUNDAE
delitvena tožba, s katero so sodediči lahko zahtevali delitev skupnega
premoženja
53. BENEFICIUM ABSTINENDI
pravna dobrota, s pomočjo katere se je dedič lahko vzdržal dedovanja
54. COMMODUM SEPARATIONIS
pravna dobrota, ki je sužnju omogočala, da se je podedovano premoženje
obravnavalo ločeno od pridobljenega
55. BENEFICIUM SEPARATIONIS
ločitev dediščine od premoženja prezadolženega dediča, ki so jo lahko
zahtevali zapuščinski upniki
56. BENEFICIUM INVENTARII
pravna dobrota s popisom zapuščine
57. HEREDITATIS PETITIO
stvarnopravna tožba, s katero je dedič uveljavljal svojo dedno pravico
58. QUORUM BONORUM
interdikt, ki ga je pretor dajal na voljo bonorum possessorju, kadar ta ni
mogel naperiti hereditatis petitio
59. CADUCUM
dediščina brez dediča, ki pripade državi
60. BONA EREPTORIA
dedna nevrednost
61. ACTIO (CERTI-INCERTI) EX TESTAMENTO
tožba, s katero sme volilojemnik terjati izpolnitev volila od dediča
(damnacijsko volilo)
62. SINENDI MODO
volilo, kjer zapustnik določi, da si volilojemnik sam vzame voljeno stvar
63. REGULA CATONIANA
Katonovo pravilo, ki določa, da volilo, ki nebi bilo veljavno, ko bi
zapustnik umrl takoj po oporoki, ne more konvalidirati
64. LEGATA POENAE NOMUNE RELICTA
volila
za kazen
65. LEX FURIA TESTAMENTARIA
določi, da vrednost volila ne sme presegati 1000 asov (naknadno neveljavna volila)
66. LEX VOCONIA
določi, da nobeno volilo ne sme biti večje od dednega deleža (naknadno
neveljavna volila)
67. LEX FALCIDIA
določi, da mora dediču po izpolnitvi volil ostati čista četrtina dediščine
ali dednega deleža (naknadno neveljavna volila)
68. DIES VENIENS
trenutek, ko dedič pridobi dediščino in volilojemniku pripade stvarna
pravica, ki je bila predmet vindikacijskega volila
69. FIDEICOMISSUM FAMILIAE RELICTUM
družinski fideikomis, kjer je fideikomisarična substitucija odrejena tako,
da je moral fiduciar prepustiti dediščino članu iste družine
70. STIPULATIONES EMPTAE ET VENDITAE HEREDITATIS
stipulaciji o kupljeni
in prodani dediščini
SC. TREBELIANUM
Senatov sklep, ki določi,
da je vesoljni fideikomisar zapustnikov vesoljni naslednik in
kot tak odgovoren za zapustnikove dolgove
SC. PEGASIANUM
Senatov sklep, ki določi,
da ima dedič tudi nasproti vesoljnemu fideikomisarju pravico
do faljcidijske četrtine
SC. TERTULLIANUM, SC. ORFITIANUM
po teh dveh senatovih sklepih od drugega stoletja dalje po pretorskem pravu
pri intestatnem dedovanju v 2. Razredu, deduje agnatska mati po svojih
otrocih in oni po njej
1. INTER VIVOS
pravni posel, katerega učinki nastopijo za časa strankinega življenja
2. MORTIS CAUSA
pravni posel, katerega učinki naj nastopijo po strankini smrti (volilo)
3. ESSENTIALIA NEGOTII
bistvene sestavine pravnega posla, brez katerih p.p. sploh ne more nastati
4. NATURALIA NEGOTII
naravne sestavine p.p., ki jih p.p. določene vrste redno vsebuje (stranke jih
z dogovorom lahko izključijo)
5. ACCIDENTALIA NEGOTII
slučajne sestavine p.p., ki veljajo za konkreten p.p. in so zanj izrečno
dogovorjene, ne veljajo pa splošno za p.p. dol vrste. Ne smejo
nasprotovati bistvenim sestavinam
6. CAUSA
namen, smoter
7. VIS AC METUS
nagib sile in strahu
8. VIS ABSOLUTA
fizično prisiljevanje
9. VIS COMPULSIVA
psihična sila
10. DOLUS
prevara; nepošteno, zvijačno ali goljufivo dejanje
11. RESTITUTIO IN INTEGRUM
postavitev v prejšnje stanje; 1. Način kako pretor pomaga ustrahovani
stranki tu gre za obnovo pravnega stanja pred sklenitvijo tega p.p.;
učinkuje za nazaj (vis ac metus)
12. ACTIO QUOD METUS CAUSA
tožba (ker zaradi strahu), s katero je ustrahovana stranka lahko zahtevala
povračilo škode 2. Način, kako pretor pomaga ustrahovani stranki (via ac
metus)
13. EXCEPTIO QUOD METUS CAUSA
z njo pretor varuje stranko, ki je tožena, da izpolni tisto, za kar se je z
izsiljenim p.p. zavezala; 3. Način (vis ac metus)
14. ACTIO CERTAE CREDITAE PECUNIAE
to tožbo je moral pretor odobriti "nasilniku" in po civilnem pravu
obsoditi toženca na plačilo (vis ac metus)
15. ACTIO DOLI
z njo terja oškodovanec povračilo interesa (dolus)
16. EXCEPTIO DOLI
z njo pretor doseže, da je sodnik zadevo preiskal in toženca, ki bi moral
biti po civilnem pravu obsojen, oprostil (dolus)
17. PER AES ET LIBRAM
pravni posel, pri katerem tehtajo v bakru določeno kupnino; je iz časa, ko
v Rimu še ne poznajo kovanega denarja (mancipacija)
18. IN IURE CESSIO
navidezna pravda
19. RESERVATIO
pridržek
20. PRAESUMPTIO IURIS
pravna domneva; velja, kadar ni mogoče nasprotnega dokazati; kadar
mora sodnik odločiti o določenem vprašanju, čeprav mu niso znana vsa
dejstva;v teh primerih mora tisto, kar je po splošnem izkustvu
najverjetneje imeti za resnično
21. PRAESUMPTIO IURIS ET DE IURE
glede nje ni mogoč in upošteven noben protidokaz
22. FICTIO
fikcija; iz važnega pravnopolitičnega razloga velja neko dejstvo za
resnično, čeprav je gotovo, da ni
23. FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA
fiduciaren, na poštenje in zaupanje sklenjen posel z upnikom
24. FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA
fiduciaren, na poštenje sklenjen posel s prijateljem
25. ERROR, IGNORANTIA
zmota, nezavestno nesoglasje med izjavo in voljo
26. IGNORANTIA FACTI
dejanska zmota; zmota o obstoju ali neobstoju določenega pravnega
dejstva; ne škoduje stranki
28. IGNORANTIA IURIS
pravna zmota; zmota o vsebini določenega p.p.; škoduje stranki
29. ERROR IN NEGOTIO
zmota o p.p.; ničnost
30. ERROR IN PERSONA
zmota o osebi; včasih ničnost
31. ERROR IN NOMINE
zmota o imenu sužnja; ne škoduje, če obe stranki mislita istega sužnja
32. ERROR IN CORPORE
zmota o stvari, ki je predmet p.p.; ničnost
33. ERROR IN SUBSTANTIA, IN MATERIA
zmota o snovi stvari; včasih ničnost
34. CONDICIO
pogoj; bodoče, objektivno negotovo dejstvo, od čigar uresničitve ali
neuresničitve je po strankini volji odvisna veljavnost p.p.
35. EX NUNC
od zdaj
36. EX TUNC
za nazaj
37. DIES A QUO
pričetni rok; učinki p.p. naj se ne uveljavijo pred določenim rokom
38. DIES AD QUEM
končni rok; učinki p.p. naj trajajo do določenega trenutka
39. DIES CERTUS AN, INCERTUS QUANDO
nedoločen rok; (ob moji smrti)
40. DIES CERTUS AN ET QUANDO
določen ali določljiv rok; (dne, 16. Novembra 1997)
41. DIES CERTUS QUANDO, INCERTUS AN
časovno določen ali določljiv trenutek; (ob bratovi sedemdesetletnici)
42. DIES INCERTUS AN ET QUANDO
časovno nedoločen trenutek; (ko boš osvojil 1. Mesto)
43. ACTUS LEGITIMI
civilni pravni posli, ki niso mogli biti sklenjeni pogojno ali omejeni z
rokom; če jim je bil pristavljen rok ali pogoj, so bili taki p.p. nični
44. MODUS
nalog; darovalčeva ali oporočnikova odredba, s katero naloži
obdarjencu, dediču ali legatarju, da to naklonitev delno ali popolnoma
uporabi za določen namen, ali da nekaj stori
45. ACTIO PRESCRIPTIS VERBIS
s to tožbo je po Justinijanovem pravu mogoče prisiliti obremenjenca, da
izpolni nalogo (nalog)
46. CONDICTIO OB CAUSAM DATORUM
obogatitvena tožba, s katero je bilo mogoče od obdarjenca terjati
povračilo
47. PROCURATOR OMNIUM BONORUM
mogel je po ukazu svojega gospodarja in v njegovem imenu pridobivati
zanj posest in z njo lastnino (vendar le, kadar je gospodar za to vedel);
zastopanje po klasičnem pravu
48. RATUM
veljavni p.p. po decemviralnem pravu
49. NEGOTIUM IRRITUM
pomanjkljivi p.p. po decemviralnem pravu
50. IN FRAUDEM LEGIS AGERE
obid zakona; prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon se stranke včasih hočejo
izogniti tako, da obidejo zakon, pri čemer izkoristijo zakonodajalčevo
pomanjkljivo izražanje in po črki ne kršijo njegove prepovedi, v resnici
pa skušajo doseči tisto, kar je zakonodajalec hotel prepovedati
51. TEMPUS
čas
52. PRAESCRIPTIO ACQUISITIVA
priposestvovanje pravice; včasih stranka pridobi neko pravico, ki jo je
dlje časa izvrševala, ne da bi bila za to upravičena ( jo priposestvuje)
53. PRAESCRIPTIO EXTINCTIVA
zastaranje pravice; svojo pravico ali tožbo izgubi stranka, ki se dlje časa
zanjo ne pobriga ( tožba ali pravica zastara)
54. COMPUTATIO CIVILIS: AD DIES NUMARARE
civilno štetje; pričetni dan se vedno šteje kot prvi, čeprav je imel morda
samo še nekaj minut
55. COMPUTATIO NATURALIS: A MOMENTO AD MOMENTUM
naravno štetje; rok se računa točno od trenutka, ko se je začel
56. DIES ULTIMUS COEPTUS PRO IAM COMPLETO HABETUR
rok je že izpolnjen, brž ko napoči zadnji dan
57. TEMPUS CONTINUUM
štetje roka nepretrgoma od začetka do konca
58. TEMPUS UTILE
rok se začne šele, ko more stranka prvič uveljavljati svoje pravice
59. TEMPUS UTILE RATIONE INITII ET CURSUS
rok, v katerega pretor izjemoma šteje le tiste dneve, v katerih je stranka
zares mogla uveljavljati
svoje pravice
SC MACEDONIANUM
senatov sklep, ki prepove dajanje denarnih posojil sinovom, ki so še pod očetovsko oblastjo. S tem hoče senat obvarovati mlade zapravljivce pred izkoriščanjem oderuhov.
Če sta hoteli stranki
obiti ta sklep in sta se namesto denarne dajatve dogovorili za
neko stvar, ki bi jo upnik potem prodal in se iz nje poplačal,
potem tak p.p. ni veljal, oziroma je bil ničen.
CODEX ACCEPTI ET EXPENSI
posebna gospodarska knjiga
, v katero so se vpisovali izdatki in prihodki v Gajevih Institucijah
pa piše, da so se z vpisi v teh knjigah ustanavljale nove
literalne obligacije, ki jih imenuje NOMINA TRANSSCRIPTICIA,
pri čemer loči TANSSCRIPTIO A RE IN PERSONAM
in TRANSSCRIPTIO A PERSONA IN PERSONAM.
TRANSSCRIPTIO A RE IN PERSONAM
upnik, ki je imel zoper
svojega dolžnika neko terjatev, je na strani prejemkov vpisal,
da mu je dolžnik tisti dolg plačal, ker pa v resnici
ni od svojega dolžnika prejel ničesar, je moral vpisati
na strani izdatkov, da mu je tisti znesek izplačal.
TRANSSCRIPTIO A PERSONA IN PERSONAM
sporazumno lahko upnik
prenese dolg od doslejšega dolžnika T na novega dolžnika
S, ki postane iz literalnega kontrakta zavezan tako, da upnik
na strani prejemkov vpiše, da mu je stari dolžnik T
dolg plačal, na strani izdatkov pa, da je S izplačal
isti znesek. T postane prost, S pa zavezan.
ACTIO CERTAE CREDITAE PECUNIAE
s to tožbo je bilo
mogoče iztožiti predmet literalne obligacije.
RE
tako nastane obligacijsko
razmerje pri realnih kontraktih, kjer mora ena stranka izvršiti
svojo dajatev ali storitev in tako zavezati drugo stranko
MUTUUM
posojilna pogodba
CONTRACTUS MOHATRAE
dogovor (ki velja kot posojilo),
po katerem da upnik dolžniku v lastnino nokaj svojih stvari,
da jih on proda in izkupiček obdrži kot posojilo
CONDICTIO IUVENTIANA
naperi jo lahko oškodovanec
v primeru, da gre za nesoglasje glede upnika ali dolžnika,
kar prepreči sklenitev posojilne pogodbe
CONDICTIO DE BENE DEPENSIS
naperi jo tradent v primeru,
ko dolžnik denar (ki je bil posojen in ni bil upnikov ali
pa je dolžnik pridobil na njem lastnino drugače, kot
zaradi upnikove izročitve) porabi dobroverno
CONDICTIO FURTIVA
naperi jo tradent v primeru,
ko dolžnik denar (ki je bil posojen in ni bil upnikov ali
pa je dolžnik pridobil na njem lastnino drugače, kot
zaradi upnikove izročitve) porabi zloverno
NEXUM
tako se MUTUUM imenuje
najprej
CONDICTIO MUTUUI
upnikova tožba zoper
dolžnika pri posojilni pogodbi
A CERTAE CREDITAE PECUNIAE
upnikova tožba zoper
dolžnika, če je posojen denar pri posojilni pogodbi
CONDICTIO CERTAE REI
upnikova tožba zoper
dolžnika, če so posojene nadomestne stvari pri posojilni
pogodbi
EXC SC. MACEDONIANUM
dostavek v tožbenem
obrazcu, ki ima za posledico zavrnitev tožnikove (upnikove)
tožbe, ki je dal posojilo sinu, ki je bil še pod očetovo
oblastjo
FAENUS NAUTICUM
pomorsko posojilo
FIDUCIA
obligacijsko razmerje ,
ki nastane tako, da fiduciant prepusti fiduciarju z mancipacijo
ali in iure cesijo določeno stvar v lastnino, fiduciar
pa se zaveže fiduciantu, da bo stvar obdržal pod določenimi
pogoji in mu jo kasneje vrnil
FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA
dolžnik-fiduciant
da upniku-fiduciarju neko svojo stvar v zastavo za svoj dolg,
upnik-fiduciar pa se zaveže, da mu bo stvar vrnil, ko mu
bo dolg plačal
FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA
fiduciar postane lastnik
zaupane stvari in jo mora pozneje odsvojiti nazaj fiduciantu
A FIDUCIAE DIRECTA
z njo fiduciant toži
fiduciarja, če mu ni vrnil zaupane stvari, izročil
plodov stvari ali je stvar uporabljal drugače, kot bi jo
smel
A FIDUCIAE CONTRARIA
z njo fiducian iztoži
od fiduciarja morebitne potroške, ki jih je imel zaradi zaupane
stvari
COMMODATUM
posodbena pogodba
A FURTI
tožbo naperi komodant
zoper komodatarja, kadar ta zagreši prekoračitev časa
pri posodbeni pogodbi
CONTRACTUS BILATERALIS INAEQUALIS
to je komodat
A COMMODATI DIRECTA
z njo komodant od komodatarja
iztoži vse zahtevke
A COMMODATI CONTRARIA
z njo komodatar iztožuje,
če je izposojena stvar povzročila izredne potroške,
škodo zaradi svojih napak, ki jih je poznal le komodant ali
pa škodo, ki jo je povzročil komodant s svojim nepoštenim
ravnanjem
PRECARIO DANS
oseba, ki prepusti stvar
pri prekariju
INTERDICTUM DE PRECARIO
precario dans
sme vsak trenutek zahtevati svojo stvar nazaj, ki jo zahteva s
to tožbo
DEPOSITUM
shranjevalna pogodba
A DEPOSITI DIRECTA
s to tožbo deponent
uveljavlja svoje zahtevke zoper depozitarja, katerega zadene infamija,
če je obsojen
A DEPOSITI CONTRARIA
s to tožbo zahteva
depozitar od deponenta povrnitev morebitnih potroškov, ki
jih je imel zaradi shranjene stvari; deponenta ne zadene infamija
DEPOSITUM IRREGULARE
dogovor strank, da deponent
shrani določeno stvar, depozitar pa postane njen lastnik
in jo lahko porabi, deponentu pa, ko on to zahteva, vrne enako
količino nadomestnih stvari iste vrste.
A DEPOSITI SEQUESTRARIA
s to tožbo zahteva
oseba, ki pogoj izpolni, od sekvestra stvar nazaj
PIGNUS
zastavna pogodba
PACTUM ANTICHRETICUM-ANTICHRESIS TACITA
če ja zastavni upnik
z zastaviteljem sklenil PA oz. (kasneje) AT, je smel plodove na
zastavljeni stvari pridobivati zase
A IN FACTUM
ta tožba se pojavlja
pri zastavni pogodbi
A PIGNERATICIA DIRECTA
zastaviteljeva tožba
zoper zastavnega upnika
A PIGNERATICIA CONTRARIA
upnikova tožba zoper
zastavitelja
PIGNUS GORDIANUM
zastavni upnik sme zastavljeno
stvar pridžati, če ima zopr zastavitelja-dolžnika
še kakšno drugo terjatev, zavarovano z zastavno pravico
PIGNUS IRREGULARE
zastavni upnik postane
lastnik zastavljenih stvari, vrniti pa mora enako količino
stvari iste vrste, ko dolg, ki je zavarovan z zastavitvijo, preneha
| Avtor: Marko Žula |
|
|
