Rimske besede iz splošnega dela

Rimsko pravo: Rimske besede iz splošnega dela

 

1. INTER VIVOS

pravni posel, katerega učinki nastopijo za časa strankinega življenja

2. MORTIS CAUSA

pravni posel, katerega učinki naj nastopijo po strankini smrti (volilo)

3. ESSENTIALIA NEGOTII

bistvene sestavine pravnega posla, brez katerih p.p. sploh ne more nastati

4. NATURALIA NEGOTII

naravne sestavine p.p., ki jih p.p. določene vrste redno vsebuje (stranke jih

z dogovorom lahko izključijo)

5. ACCIDENTALIA NEGOTII

slučajne sestavine p.p., ki veljajo za konkreten p.p. in so zanj izrečno

dogovorjene, ne veljajo pa splošno za p.p. dol vrste. Ne smejo

nasprotovati bistvenim sestavinam

6. CAUSA

namen, smoter

7. VIS AC METUS

nagib sile in strahu

8. VIS ABSOLUTA

fizično prisiljevanje

9. VIS COMPULSIVA

psihična sila

10. DOLUS

prevara; nepošteno, zvijačno ali goljufivo dejanje

11. RESTITUTIO IN INTEGRUM

postavitev v prejšnje stanje; 1. Način kako pretor pomaga ustrahovani

stranki tu gre za obnovo pravnega stanja pred sklenitvijo tega p.p.;

učinkuje za nazaj (vis ac metus)

12. ACTIO QUOD METUS CAUSA

tožba (ker zaradi strahu), s katero je ustrahovana stranka lahko zahtevala

povračilo škode 2. Način, kako pretor pomaga ustrahovani stranki (via ac

metus)

13. EXCEPTIO QUOD METUS CAUSA

z njo pretor varuje stranko, ki je tožena, da izpolni tisto, za kar se je z

izsiljenim p.p. zavezala; 3. Način (vis ac metus)

14. ACTIO CERTAE CREDITAE PECUNIAE

to tožbo je moral pretor odobriti "nasilniku" in po civilnem pravu

obsoditi toženca na plačilo (vis ac metus)

15. ACTIO DOLI

z njo terja oškodovanec povračilo interesa (dolus)

16. EXCEPTIO DOLI

z njo pretor doseže, da je sodnik zadevo preiskal in toženca, ki bi moral

biti po civilnem pravu obsojen, oprostil (dolus)

17. PER AES ET LIBRAM

pravni posel, pri katerem tehtajo v bakru določeno kupnino; je iz časa, ko

v Rimu še ne poznajo kovanega denarja (mancipacija)

18. IN IURE CESSIO

navidezna pravda

19. RESERVATIO

pridržek

20. PRAESUMPTIO IURIS

pravna domneva; velja, kadar ni mogoče nasprotnega dokazati; kadar

mora sodnik odločiti o določenem vprašanju, čeprav mu niso znana vsa

dejstva;v teh primerih mora tisto, kar je po splošnem izkustvu

najverjetneje imeti za resnično

21. PRAESUMPTIO IURIS ET DE IURE

glede nje ni mogoč in upošteven noben protidokaz

22. FICTIO

fikcija; iz važnega pravnopolitičnega razloga velja neko dejstvo za

resnično, čeprav je gotovo, da ni

23. FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA

fiduciaren, na poštenje in zaupanje sklenjen posel z upnikom

24. FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA

fiduciaren, na poštenje sklenjen posel s prijateljem

25. ERROR, IGNORANTIA

zmota, nezavestno nesoglasje med izjavo in voljo

26. IGNORANTIA FACTI

dejanska zmota; zmota o obstoju ali neobstoju določenega pravnega

dejstva; ne škoduje stranki

28. IGNORANTIA IURIS

pravna zmota; zmota o vsebini določenega p.p.; škoduje stranki

29. ERROR IN NEGOTIO

zmota o p.p.; ničnost

30. ERROR IN PERSONA

zmota o osebi; včasih ničnost

31. ERROR IN NOMINE

zmota o imenu sužnja; ne škoduje, če obe stranki mislita istega sužnja

32. ERROR IN CORPORE

zmota o stvari, ki je predmet p.p.; ničnost

33. ERROR IN SUBSTANTIA, IN MATERIA

zmota o snovi stvari; včasih ničnost

34. CONDICIO

pogoj; bodoče, objektivno negotovo dejstvo, od čigar uresničitve ali

neuresničitve je po strankini volji odvisna veljavnost p.p.

35. EX NUNC

od zdaj

36. EX TUNC

za nazaj

37. DIES A QUO

pričetni rok; učinki p.p. naj se ne uveljavijo pred določenim rokom

38. DIES AD QUEM

končni rok; učinki p.p. naj trajajo do določenega trenutka

39. DIES CERTUS AN, INCERTUS QUANDO

nedoločen rok; (ob moji smrti)

40. DIES CERTUS AN ET QUANDO

določen ali določljiv rok; (dne, 16. Novembra 1997)

41. DIES CERTUS QUANDO, INCERTUS AN

časovno določen ali določljiv trenutek; (ob bratovi sedemdesetletnici)

42. DIES INCERTUS AN ET QUANDO

časovno nedoločen trenutek; (ko boš osvojil 1. Mesto)

43. ACTUS LEGITIMI

civilni pravni posli, ki niso mogli biti sklenjeni pogojno ali omejeni z

rokom; če jim je bil pristavljen rok ali pogoj, so bili taki p.p. nični

44. MODUS

nalog; darovalčeva ali oporočnikova odredba, s katero naloži

obdarjencu, dediču ali legatarju, da to naklonitev delno ali popolnoma

uporabi za določen namen, ali da nekaj stori

45. ACTIO PRESCRIPTIS VERBIS

s to tožbo je po Justinijanovem pravu mogoče prisiliti obremenjenca, da

izpolni nalogo (nalog)

46. CONDICTIO OB CAUSAM DATORUM

obogatitvena tožba, s katero je bilo mogoče od obdarjenca terjati

povračilo

47. PROCURATOR OMNIUM BONORUM

mogel je po ukazu svojega gospodarja in v njegovem imenu pridobivati

zanj posest in z njo lastnino (vendar le, kadar je gospodar za to vedel);

zastopanje po klasičnem pravu

48. RATUM

veljavni p.p. po decemviralnem pravu

49. NEGOTIUM IRRITUM

pomanjkljivi p.p. po decemviralnem pravu

50. IN FRAUDEM LEGIS AGERE

obid zakona; prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon se stranke včasih hočejo

izogniti tako, da obidejo zakon, pri čemer izkoristijo zakonodajalčevo

pomanjkljivo izražanje in po črki ne kršijo njegove prepovedi, v resnici

pa skušajo doseči tisto, kar je zakonodajalec hotel prepovedati

51. TEMPUS

čas

52. PRAESCRIPTIO ACQUISITIVA

priposestvovanje pravice; včasih stranka pridobi neko pravico, ki jo je

dlje časa izvrševala, ne da bi bila za to upravičena ( jo priposestvuje)

53. PRAESCRIPTIO EXTINCTIVA

zastaranje pravice; svojo pravico ali tožbo izgubi stranka, ki se dlje časa

zanjo ne pobriga ( tožba ali pravica zastara)

54. COMPUTATIO CIVILIS: AD DIES NUMARARE

civilno štetje; pričetni dan se vedno šteje kot prvi, čeprav je imel morda

samo še nekaj minut

55. COMPUTATIO NATURALIS: A MOMENTO AD MOMENTUM

naravno štetje; rok se računa točno od trenutka, ko se je začel

56. DIES ULTIMUS COEPTUS PRO IAM COMPLETO HABETUR

rok je že izpolnjen, brž ko napoči zadnji dan

57. TEMPUS CONTINUUM

štetje roka nepretrgoma od začetka do konca

58. TEMPUS UTILE

rok se začne šele, ko more stranka prvič uveljavljati svoje pravice

59. TEMPUS UTILE RATIONE INITII ET CURSUS

rok, v katerega pretor izjemoma šteje le tiste dneve, v katerih je stranka

zares mogla uveljavljati svoje pravice


SC MACEDONIANUM

senatov sklep, ki prepove dajanje denarnih posojil sinovom, ki so še pod očetovsko oblastjo. S tem hoče senat obvarovati mlade zapravljivce pred izkoriščanjem oderuhov.

Če sta hoteli stranki obiti ta sklep in sta se namesto denarne dajatve dogovorili za neko stvar, ki bi jo upnik potem prodal in se iz nje poplačal, potem tak p.p. ni veljal, oziroma je bil ničen.


Avtor: Dejan Kokalj



V kolikor želite sodelovati z nami, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite, pošljete članke, ali pa samo izrazite vaša mnenja.