-KATERI PRAVNIŠKI SPISI SO SE OHRANLI IZVEN DIGEST?
Gajeve Institucije, Pavlove Sentence, Ulpijanov Liber singularis
regularum
-KAJ JE IUS RESPONDENDI?
(Ius ex auctoritate pricipis respondendi)
Avgust podeli takratnima najuglednejšima pravnikoma Labeu in Capitu to pravico, da dajeta pravna pojasnila in nasvete z enako avtoriteto, kot bi to storil cesar sam.
Ker pa cesar še takrat nima zakonodajne oblasti, njuna
navodila niso nujno upoštevana.
-PRAVNI SPISI KOT PRAVNI VIR?
V tem času izvirni pravni viri niso bili več ohranjeni, praksa pa uporablja to gradivo v predelavah raznih pravniških pisateljev. Vladar pa skušajo uporabo te literature usmerjati:
-Konstantin-prepove uporabo Pavlovega in Ulpijanovega komentarja k Papinijanu (kasacijski zakon)
-Pavlovim sentencam pa pripozna obvezno moč-značaj zakona
-Teodozij II. in Valentinijan III.- Zakon o navajanju (po njem sodnik mora upoštevati
mnenje, ki ga zastopa 5 klasikov (Papinijan, Ulpijan, Pavel, Gaj,
Modestin; če vsi ne zastopajo enekega stališča,
se upošteva večina; v primeru enakosti glasov
se upošteva Papinijan; če se on o določenem
vprašanju ne izreče, sme sodnik ravnati
po svoji presoji) , mnenja ostalih klasikov pa lahko uporablja,
če je ohranjen izviren spis tistega klasika)- zakon
je priča nizki stopnji pravoznanstva v tem času
-KAJ SO GAJEVE INSTITUCIJE IN ZAKAJ SO POMEMBNE?
Je pravni učbenik(INSTITUTIONUM COMMENTARII QUATTUOR).
Deli se na 4 knjige, od katerih obravnava:
1.knjiga: osebno, rodbinsko, varuško in skrbniško pravo;
2., 3.knjiga: premoženjsko pravo(stvarno, obligacijsko in dedno pravo);
4.knjiga: civilni pravdni postopek;
Pomembne so zaradi tega, ker je Cesar Justinijan prevzel Gajeve
Institucije v svoje Institucije(velik del njihove vsebine in sistem).
-OPIŠI ZUNANJO IN NOTRANJO DELITEV JUSTINIJANOVIH DIGEST?
Zunanja delitev: 50 knjig, knjige se delijo na naslove, naslovi na odlomke, odlomki na paragrafe. Prvi paragraf se imenuje PRINCIPIUM, šele njemu sledeči paragraf nosi številko 1. Tri knjige(30,31,32) skupaj nosijo en naslov. Vsak odlomek ima inskripcijo, z imenom in spisom klasika, od koder je bil prevzet.
Notranja delitev: na 4 mase( po kakšnem vrstnem redu si sledijo fragmenti znotraj naslova)
Sabinova masa: odlomki o civilnem pravu
Ediktna masa: odlomki o honorarnem pravu
Papinijanova masa: odlomki iz responzne literature
Dodatne masa: težko opredeljivi spisi
ZGODOVINSKA VPRAŠANJA PRI RIMSKEM PRAVU - DEJAN KOKALJ
-KAJ JE TO CORPUS IURIS CIVILIS?
V srednjem veku je dobila Justinijanova kodifikacija skupaj
z Novelami ime Corpus Iuris Civilis.
-KEJ JE KAVTELARNA JURISPRUDENCA?
V predklasičnem pravoznanstvu skušajo svečeniki
z nasveti obvarovati občane kasnejših sporov, hranili
pa so tudi tožbene obrazce(a).
-NAŠTEJ CESARSKE ZBIRKE?
CODEX GREGORIANUS; zasebna zbirka cesarskega prava, ki vsebuje
cesarske konstitucije od Hadrijana do Diokleciana. Sestavil ga(jo)
je Gregorius. Razdeljena je bila na knjige, te pa na naslove.
Nastala na Vzhodnem delu 295.
CODEX HERMOGENIANUS; zasebna zbirka cesarskega prava, ki vsebuje
cesarske konstitucije od Diokleciana in sovladarjev. Doponjuje
Gregorijev kodeks. Razdeljen je bil samo na naslove. Naslal v
letih od 293-294.
CODEX THEODOSIANUS; uradna zbirka cesarskega prava, ki vsebuje
konstitucije od Konstantina naprej. Nastal v letu 438. Izdal cesar
Teodozij. Deli se na knjige, te na naslove, ti pa na posamezne
zakone.
CODEX IUSTINIANUS; uradna zbirka cesarskega prava, ki vsebuje
vse starejše konstitucije, ki so prečiščene,
njim pa so dodane še Justinijanove konstitucije - nadomesti
vse prejšnje kodekse. Nastal je 529. Tukaj še veljajo
določbe kasacijskega in navajalnega zakona, leta 534 ga
revidirajo.
-NEŠTEJ CESARSKE KONSTITUCIJE?
V obdobju Principata cesar nio imel zakonodajne oblasti, pač pa je posredno cesar uvajal predpise v raznih oblikah. To se je lahko zgodilo:
EDIKT; objava ljudstvu v kateri cesar ureja neka pomembna področja; leta 212 je Karakala razširil veljavnost rimskega prava na celotno ozemlje rim. imperija.
DEKRET;sodba, pri tem uveljavljeno, navadno novo pravilo so radi uporabljali tudi kasneje v podobnih primerih.
RESKRIPT; pojasnilo, ki ga je dobil posanmeznik iz cesarjeve pisarne kot odgovor na vprašanje kaj je veljavno pravo.
MANDATA; cesarjeva navodila uradnikom pred nastopom službe.
Tem cesarskim konstitucijam so od _Hadrijana naprej pripoznali
zakonsko veljavo oz. legis vice.
-NAŠTEJ DELE JUSTINIJANOVE KODIFIKACIJE IN LETNICE IZDAJE?
DIGESTE; 533; so pravni spisi;
INSTITUCIJE; 533; učbenik prava;
JUSTINIJANOV KODEKS; 529(534 je bil revidiran, imenoval se je Codex repetitae praelectionis); uradna zbirka cesarskega prava;
Med njimi ne velja načelo, da kasnejši zakon razveljavlja prejšnjega, ampak velja glede Novel(med njimi) in glede Novel v primerjavi z Digestami, Institucijami in Kodeksom.
ZGODOVINSKA VPRAŠANJA PRI RIMSKEM PRAVU - DEJAN KOKALJ
-RAZLIKA MED OBČIM IN OBIČAJNIM PRAVOM?
Obče pravo sestavlja rimsko pravo, deli kanonskega prava
in langobardsko fevdno pravo. Običajno pravo pa je izraz
tihega soglasja ljudstva, ki se je udomačilo z dolgotrajno
uporabo(Ulpijan).
-RECEPCIJA PRETORSKEGA PRAVA V CIVILNO?
Sčasoma je več določb prešlo iz pretorskega
prava v običajno, od tam pa v civilno, kar imenujemo recepcija
pretorskega prava v civilno. Marsikatere obligacije, ki so konec
klasične dobe veljale za civilne, so bile na začetku
samo honorarne, počasi pa so iz pretorjevega edikta prešle
v običajno in s tem civilno pravo.
-NEŠTEJ VRSTE IN PRISTOJNOSTI RIMSKIH LJUDSKIH SKUPŠČIN?
Poznamo:
-Comitia curiata-kurijatni komiciji; pod predsedstvom vrhovnega svečenika so sodelovali pri najstarejših posinovitvah svojepravnih občanov, oporokah. Kasneje so v njih tudi podeljevali oblast cesarju. V republikanski dobi niso imeli več velikega pomena.
-Comitia centuriata-centurijatni komiciji; so bili zbori odraslih moških državljanov, razdeljeni na osnovi vojaških formacij(legija-centurija) in premoženja; v njih so volili višje magistrate(konzule, pretorje in cenzorje), sprejemali zakone in odločali o pritožbah rimskih državljanov.
-Comitia tributa-tributni komiciji; zbirali so se po okrajih(tribus);
sprejemali so zakone in volili samo nižje magistrate.
- RAZLOŽI LEX DATAE, ROGATAE, DICTAE?
LEX DATAE; po senatovem pooblastilu jih je za osvobojeno provinco ali mesto izdal zmagujoči vojskovodja sam ali poseben, v ta namen izbran magistrat, senat pa jih je potem naknadno potrdil.
LEX ROGATAE(ali LEX LATA); ker so magistratov poziv skupščini naj zakonski predlog sprejme oz. uzakoni imenovali rogatio, se je tak od magistrata izprošen zakon imenoval LEX ROGATA ali LATA.
LEX DICTAE; s tem zakonom so po cesarjevem naročilu
urejali pravne odnose v rudnikih in na domenah.
-PERIODIZACIJA RAZVOJA RIMSKEGA PRAVA?
Glede na dejavnik, ki je najbolj vplival na razvoj rimskega prava, ločimo civilno, pretorsko, klasično in postklasično dobo.
REPUBLIKA PRINCIPAT DOMINAT
Zakonik XII plošč konec 2 punske vojne Avgust Dioklecijan
451/449 201 27 300
__
CIVILNA PRETORSKA KLASIČNA POSTKLASIČ.
| Avtor: Dejan Kokalj |
|
|
