Datoteka: Otroški varnostni sedeži
 

Otroški varnostni sedeži

EKONOMSKA ANALIZA OTROŠKIH VARNOSTNIH SEDEŽEV V AVTOMOBILU

IZVLEČEK

Tekom 70-ih let je varnost otrok v avtomobilih postala pomemben predmet razprave. Prišlo je do spoznanja, da otroci potrebujejo specifičen varnostni sistem, saj so nezaščiteni malčki pogosteje podvrženi resnim poškodbam, pri katerih je največkrat poškodovana glava. Nujnost posebnih varnostnih ukrepov je bila jasno vidna - oblast je določila standarde za uporabo otroških varnostnih sedežev, tako je bila določena redna uporaba le-teh.

Pričujoča raziskava podaja za leto 1987 stroške teh varnostnih sedežev in s tem tudi rešena življenja, pri vsem tem pa je zanemarjeno zreducirano število resnih poškodb ter življenjska doba posameznega otroka. Preiskava tudi ni zajela pozitivnih efektov, ki so vplivali na reduciranje števila poškodb ter negativnih efektov, ki so vplivali na družine otrok, umrlih v prometnih nesrečah. Končen znesek bi z upoštevanjem teh faktorjev imel še večji vpliv na mlada otroška življenja.

Glavni rezultat analize je, da so otroški varnostni sedeži tudi s čisto ekonomskega vidika kot strošek efektivni, četudi nastajajo problemi glede sedežev z napako, pa tudi problemi zaradi neuporabe teh varnostnih sredstev.

Potrebe otrok in malčkov, ki so komaj shodili, so bile v cestnem prometu do 70-ih let precej ignorirane. Že pred tem časom se je FMVSSs koncentriral bolj na varnostne pasove za odrasle kot pa na specializirane otroške varnostne sedeže. V 80-ih letih je razvoj pripeljal do dveh novih okoliščin na področju zaščite otrok v prometu. Prva izboljšava je bil zvezni predpis o uporabi otroških varnostnih pasov, druga pa je bilo sprejetje tega predpisa kot zakona.

Zvezni predpis je temeljil na raziskavi, ki se je ukvarjala s posledicami avtomobilskih nesreč, v katerih so bili udeleženi mladi potniki. Tako psihološki kot kriminalistični zapiski so pokazali, da so bili v teh nesrečah nezaščiteni otroci podvrženi hujšim poškodbam glave, vratu, hrbtenice in notranjih organov. Dodatne raziskave so zavrnile napačno mišljenje, da bi bili odrasli med nesrečo sposobni v naročju držati še otroka. Testi o prodaji otroških varnostnih sedežev v 60-ih in 70-ih letih so pokazali na najpogostejšo nezaščito otrok v prometu, so pa bili primeri nesreč, ko je ob trčenju uničilo še sam varnostni sedež. Torej ni bilo presenečenje, da so le redke ameriške družine v 60-ih in 70-ih letih namenile prav majhno pozornost otroškim varnostnim sedežem. Tako so otroci ali uporabljali varnostne pasove ali pa so v cestnem prometu sodelovali nezaščiteni.

Ko so ugotovili pomankljivosti varnostnih sedežev, so jih pri "National Highway Safety Bureau of the U.S. Department of Transportation" izpopolnili in zanje postavili nov standard, ki se je imenoval FMVSS 213, le-ta pa je s trga eliminiral oz. odstranil veliko nevarnih sedežev. Žal pa ni zahteval preizkušnje sedežev v simuliranem trčenju. Neodvisni testi prejšnjega standarda so pokazali na številna pretiravanja in potencialne primere smrtnosti. "The National Highway Traffic Safety Administration" je tekom neke razprave predlagala "utelesenje" trčenj znotraj programa standarda FMVSS 213, vendar do poznih 70-ih let ni bilo vidnejšega napredka (čas Carterjeve administracije). Izboljšana verzija FMVSS-a 213 je bila realizirana januarja 1981, osnovana pa je bila na strožjih zahtevkih, ki so hoteli zavarovati otroka pred nesrečo.

Revidiran oz. ponovno pregledan standard je pospešil prodor otroških varnostnih sedežev na državni ravni. Tennesse je bila prva država, ki je zahtevala uporabo varnostnih sedežev v osebnih avtomobilih in to že leta 1978. Prodor tega predpisa gre v zahvalo dr. Robertu Sandersu, ki je vodil kombiniran trud državljanov, zakonodajalcev ter lokalnih in meddržavnih organizacij. Primer Tennesseeja je opogumil tudi ostale države, da so odprle pot otroškim varnostnim sedežem. Tako je do leta 1985 imelo vseh 50 držav ter distrikt Kolumbija enak "zakon o uporabi otroških varnostnih sedežev". Vseeno pa so se posamezni zakoni različnih držav v znatnem obsegu razlikovali - glede področij delovanja oz. obsega in odločb o izjemah. Potemtakem je zaščita otrok variirala od države do države.

Predmet te raziskave je bil oceniti strošek na rešeno življenje, upoštevajoč uporabo varnostnih sedežev v letu 1987. Analiza je primerek stroškovno učinkovite (uspešne) analize, katere vrednosti ne moremo oceniti v denarju. Namesto tega so stroški deljeni na število življenj,katere je uspelo rešiti. Ta ocena je bila potem primerjana s stroški v ostalih delih gospodarske politike. Tako smo lahko vsaj približno videli, kako učinkoviti so varnostni sedeži v resnici.

Leto 1987 je bilo izbrano zato, ker so bili na voljo podrobni podatki o otroških smrtnih žrtvah v prometnih nesrečah - kot vir je navajan "National Highway Traffic Safety Administration". V analizi sta uporabljeni eskontni stopnji 5% in 10%.

Pričujoča študija bo predvsem zanimiva za potrošnike in "vzgojitelje" gospodarske politike, ki so zaposleni z razvijanjem in izvedbo učinkovite, potrošno-varovane strategije.

POSTOPEK

V tej sekciji so predmet diskusije metode za ocenirev stroškov in prednosti varnostnih sedežev za dojenčke ter otroke, ki so komaj shodili v letu 1987. Dojenčki so stari manj kot leto dni, medtem ko se druga skupina otrok giblje v razponu od 1 - 4-ih let. V prvem delu so ocenjeni stroški otroških varnostnih sedežev, v drugem delu pa so na voljo podatki o učinkovitem delovanju le-teh ter o številu rešenih življenj. Kombinirani podatki prvega in drugega dela so obravnavani v tretjem delu, kjer tudi pridemo do zaključne ocene : strošek na rešeno življenje.

STROŠKI OTROŠKIH VARNOSTNIH SEDEŽEV V RABI LETA 1987

Stroški so bili osnovani na podlagi in cenah otroških varnostnih sedežev v ustreznih letih. Sedeže štejejo med trajno blago in so torej uporabni več let. Potemtakem je bilo nujno oceniti letni strošek (strošek na leto), baziran na cenah danega leta ter povprečno življenjsko dobo varnostnih sedežev. Obstajata dve glavni vrsti otroških varnostnih sedežev - PREMIČEN MODEL, ki se uporablja za otroke nad 5 let starosti ter OTROŠKI MODEL, ki se uporablja v prvih petih letih otroškega življenja. Kakorkoli že, otroški model se vsekakor uporablja več kot leto dni. Potemtakem so si zamislili dvoletno uporabo otroškega modela in so ga primerjali s petletno uporabo premičnega modela. Sklicujoč se na Partyko (1993) v "National Highway Traffic Safety Administration" so bili premični modeli zajeti v 61% od celotne prodaje obeh modelov, opazovane v obdobju 1982 - 1987. Bazirano na teh podatkih je prišlo do predvidevanja, da so otroški varnostni sedeži lahko v uporabi okoli štiri leta. Zaradi tega so cene in prodaja opazovane v letih 1984, 1985, 1986 ter 1987.

Podatki o prodaji otroških in premičnih modelov varnostnih sedežev od leta 1984 do leta 1987 so podani v tabeli I. Podatki vključujejo tudi prodajo DODATNIH OJAČEVALCEV (ki so kreirani za otroke med petim in sedmim letom starosti) v letih 1984 in 1985 - ti so izključili prodajo otroškega modela v letu 1986. Na trgu se je srečalo torej troje vrst otroških varnostnih sedežev.

Dodatno ojačani model 23%

Otroški model 30%

Premični model 47%

Ocenjena prodaja premičnega in otroškega modela rangira od 2.53 milijona v letu 1984 do 2.95 milijona v letu 1986. Višje prodaje v letih 1984 in 1985 so zavisele od številnih faktorjev - "baby boom" (bistveno višja nataliteta 1983 - 1985), izvedba državnih zakonov ter večja starševska zavest o vrednosti otroške varnosti. Padec v prodaji od leta 1986 do 1987 pa si razlagamo zaradi nasičenosti prodaje kot tudi zavoljo višjih cen iz leta 1987.







TABELA I

Ocenitev prodaje otroškega in premičnega modela varnostnih sedežev: 1984 - 1987

______________________________________________________

leto prodaja vseh modelov prodaja otroškega

sedežev, in premičnega

vključno dodatno ojačanega modela

(v milijonih) (v milijonih)

-------------------------------------------------------------------------------------------

1984 3.29 2.53*

1985 3.79 2.91*

1986 - 2.95

1987 - 2.58

______________________________________________________

Vir: Bruno (1993)

* osnovano na 77% tržnem deležu

Prodaja in celotni dohodek od varnostnih sedežev za leta 1984, 1985 in 1987 so podani v tabeli II. Podatki za leto 1986 žal niso bili dosegljivi. Podatki za leti 1983 in 1984 vključujejo tudi dodatno ojačan model,zato je potrebno prilagoditi poprečen dohodek, da dosežemo ceno otroškega in premičnega modela. Ta prilagoditev je bila opravljena s pomočjo uporabe tržnega deleža in cenovnih podatkov iz "Consumer Reports". Predvidevano je bilo, da znaša cena dodatno ojačanega ali otroškega modela polovico cene premičnega modela otroškega varnostnega sedeža. Cene so znašale $29.17 (leto 1984) in $28.81 (leto 1985) in so prilagojene glede na leto 1987 ("Bureau of Labor Statistics Consumer Price Index"). V primeru podatkov iz leta 1987 spremembe oziroma prilagoditve niso bile potrebne. Cena iz leta 1986 je bila poprečje cen iz let 1985 in 1987. Realne cene otroških in premičnih varnostnih sedežev so rangirale od $30.54 (leto 1985) do $34.93 (leto 1987). Višja realna cena iz leta 1987 se nanaša na leti 1984 in 1985 ter osvetljuje izdelek na višji stopnji tovarniške proizvodnje kot odziv na "Zakon o obvezni uporabi otroških varnostnih sedežev".



TABELA II

Ocenjene cene za otroški in premični model varnostnih sedežev: 1984 - 1987

______________________________________________________

nadalje Leto

1984 1985 1987

-------------------------------------------------------------------------------------------prodaja (milijoni) 3.29a 3.79a 2.58

celoten dohodek ($ milij.) 87.65a 99.62a 90.29

popr. dohodek ($) 26.64a 26.31a 34.93

tekoča cena 29.17b 28.81b 34.93

cena iz leta 1987 31.79 30.54 34.93

______________________________________________________

Vir: Bruno (1993)

a: vključen dodatni model

b: predvidevanje,da je poprečna cena otroškega ali dodatnega modela znašala polovico cene premičnega modela

Letni strošek (AC) vsakega od štirih let je bil dosežen z uporabo sledeče formule:

4

Cena = AC 1 / (1 + i) t

t=1

cena = poprečna cena otroškega in premičnega modela

AC = letni strošek

i = odbitek

Letni stroški so bili pomnoženi s prodajo ustreznega leta in sešteti preko štirih let, da so bili doseženi celotni stroški otroških varnostnih sedežev za leto 1987.

Ta procedura pa je izpustila ostale neposredne stroške, ki se nanašajo na varnostne sedeže. Le - ti vključujejo čas in težave pri uporabi ter dejstvo, da sedeži zavzamejo več prostora kot druge možnosti zaščite, npr. varnostni pasovi ali držanje otroka v naročju. Tudi otroci bi lahko ugovarjali zoper varnostne sedeže kot neudobne in ta argument lahko negativno vpliva na odločitev staršev. Nemogoče je torej določiti količino takšnih stroškov, njihova izpustitev pa pomeni, da jih podcenujemo.

ŠTEVILO REŠENIH ŽIVLJENJ NA RAČUN VARNOSTNIH SEDEŽEV V LETU 1987

Informacijo o učinkovitosti varnostnih sedežev nam je obširno posredovala Partyka (1988). Uporabila je tehnično skladne pare in podatke FARS-a ("Fatal Accident Reporting System") za ocenitev, kako so otroški varnostni sedeži efektivni v preprečevanju smrtnih nezgod v obdobju 1982 -1987. Smrtni podatki na razpolago za dojenčke in otroke, navezovali pa so se glede na njihov položaj v avtomobilu (sprednji ali zadnji sedež) in na uporabo varnostnih dodatkov pri otroku in vozniku. Sedežna pozicija otroka je pomembna, saj je zadnji sedež bolj varen.

Potemtakem so bile dosežene različne ocene glede sprednjih in zadnjih sedežev z zaščitenimi (varnostni pasovi) ali z nezaščitenimi vozniki.

Naslednji primer se nanaša na dojenčke, ki so potovali na sprednjem sedežu z voznikom brez varnostnega pasu (nezaščiteni). Bilo je 237 smrtnih primerov dojenčkov in 122 smrtnih primerov nepripasanih voznikov. Kot nasprotje velja dejstvo, da je bilo registriranih 28 smrtnih žrtev zaščitenih dojenčkov in 38 smrtnih žrtev nezaščitenih voznikov. Preko teh podatkov je možno izračunati, koliko izmed 237-ih dojenčkov bi lahko preživelo, če bi bili zaščiteni. 122 smo pomnožili z 28 in delili z 38 - dobili smo število 90. 237 resničnih smrtnih primerov je bilo postavljeno vzporedno z "ocenjenimi" 90-imi žrtvami. Tako smo dobili podatek o učinkovitosti otroških varnostnih sedežev (CRE - Child Restraint Effectiveness) za otroke, ki potujejo na sprednjem sedežu z nezaščitenimi vozniki:

CRE = (237 - 90) / 237 ali 62%

Podobna analiza je v primeru zaščitenih voznikov v dobro CRE-a prinesla kar 86%. Poprečna učinkovitost za dojenčke na sprednjih sedežih je znašala 67% - osnovana je bila na razdelitvi na nezaščitene in zaščitene voznike. Podatki o učinkovitosti varnostnih sedežev (glede na starostno skupino), sedežna pozicija otroka in uporaba zaščite s strani voznika so podane v tabeli III. Poprečna učinkovitost je pri dojenčkih 69%, le-ta pa je primerjana s 47% učinkovitostjo pri starejših otrocih.

Učinkovitost zaščite je bila potem primerjana s smrtnimi podatki za leto 1987, tako pa smo dobili tudi število rešenih življenj (1987), kar pa gre v zahvalo otroškim varnostnim sedežem. FARS-ovi podatki so opozorili na 39 dojenčkov, ki so "uporabili" varnostne sedeže, pa so kljub temu umrli v prometni nesreči leta 1987. Efektivno delovanje v 69% pomeni 87 rešenih življenj (87 / 126 = 0.69). Zabeleženih je tudi 96 smrtnih žrtev med starejšimi otroci. Tudi oni so uporabili varnostne sedeže leta 1987. V tej kategoriji stoji za 47% 85 rešenih življenj, kar je prikazano v tabeli IV.

V času od 1982 do 1987 je nepravilna uporaba varnostnih sedežev reducirala njihovo učinkovitost. "National Transportation Safety Board" (1983) je ocenila, da je v letu 1983 bilo okoli 65% - 85% nepravilno uporabljenih otroških varnostnih sedežev.

TABELA III

Učinkovitost uporabe otroških varnostnih pasov: 1982 - 1987

______________________________________________________

Starostna Pozicija Učinkovitost Poprečje

skupina otroka Nepripasan Pripasan

voznik voznik

-------------------------------------------------------------------------------------------Dojenčki Sprednji sedež 62% 86% 67%a

Zadnji sedež 63% 83% 70%a

Poprečje 69%b

Otroci Sprednji sedež 62% 23% 52%a

Zadnji sedež 32% 63% 45%a

Poprečje 47%b

______________________________________________________Vir: Partyka (1988)

a: osnovano na razdelitvi na pripasane in nepripasane voznike

b: osnovano na razdelitvi otrok na prednjih in zadnji sedežih

TABELA IV

Število rešenih življenj leta 1987 zavoljo otroških varnostnih sedežev

______________________________________________________

Starostna Število Učinkovitost Število rešenih

skupina smrti varnostnih življenj

sedežev (%)

-------------------------------------------------------------------------------------------

Dojenčki 39 69 87

Otroci 87 47 85

Skupno 135 172

Dojenčki 39 69 87

Otroci 87 66 186

Skupno 135 273

______________________________________________________

Kahane (1986) je ugotovil, da je bilo okoli 40% varnostnih sedežev pravilno uporabljenih, 49% delno nepravilno uporabljenih in 20% čisto pravilno uporabljenih. Nedavno poročilo je plasiralo (postavilo) nepravilno uporabo na območje 30%. Ti podatki kažejo na porast pravilne uporabe v letih 1982 - 1987. To je posledica izboljšave modelov ter boljših navodil za uporabo zaščitnih modelov. V periodi od leta 1982 - 1987 je bila poprečna pravilna uporaba 50%, leta 1987 pa se je številka povzpela na 70%. Revizirana efektivnost je dvignila zaščito starejših otrok na 66%, s tem pa so se približali zaščitni stopnji dojenčkov. Novejša raziskava je pokazala na 186 rešenih življenj, kar je znatno več od prejšnjih 85-ih.

STROŠEK ZA REŠENO ŽIVLJENJE

Strošek je bil ocenjen tako, da so bili primerjani celotni stroški varnostnih sedežev s številom rešenih življenj, pri čemer je bila uporabljena sledeča formula :

a b

TCOST = AC 1 / (1 + i)t + BC 1 / (1 + i)t

t=1 t=1

TCOST = celotni stroški otr. varn. sedežev leta 1987

A = št. rešenih življenj pri dojenčkih leta 1987

a = življenjska doba dojenčka leta 1987

B = št. rešenih življenj pri otrocih leta 1987

b = življenjska doba otroka leta 1987

C = strošek na rešeno življenje

i = odbitek ( 5% in 10% )

Drugače lahko to formulo zapišemo tudi kot :

TCOST = C ( DLY )

DLY = št. odračunanih rešenih življenj

Razvidno je torej, da so celotni stroški deljeni s številom odračunanih let, kar prinese strošek na rešeno življenje ( C ), ki je vrednoten v dolarjih.

REZULTATI

STROŠEK NA REŠENO ŽIVLJENJE

Celotni stroški otroških varnostnih sedežev za leto 1987 so prikazani v tabeli V. Letni strošek je osnovan na štiriletni življenjski dobi in variira glede na cene in odbojni razred. Celotni stroški rangirajo od več kot $100 milijonov pri 5% odbitku do več kot $112 milijonov pri 10% odbitku.

Ocenitev stroškov na rešeno življenje je podana v tabeli VI. Višji je odbitek, manjše je število rešenih življenj. Tak odbitek se pokaže v primeru daljše življenjske dobe, kar torej ne pride v poštev pri dojenčkih in starejših otrocih - sprememba v učinkovitosti varnostnih pasov je tukaj prikazana v manjšem obsegu.
















TABELA V

Celotni stroški za otroške varnostne pasove v letu 1987

______________________________________________________

Odbitek (%) Leto Cena Letni Prodaja Celotni strošek

($) strošek ( milijoni $ )

-------------------------------------------------------------------------------------------

5 1984 31.79 8.96 2.53 22.67

1985 30.54 8.61 2.91 25.05

1986 32.73 9.23 2.95 27.23

1987 34.93 9.85 2.58 25.41

celota 100.36

10 1984 31.79 10.03 2.53 25.37

1985 36.54 9.63 2.91 28.02

1986 32.73 10.32 2.95 30.44

1987 34.93 11.02 2.58 28.43

celota 112.26

______________________________________________________

TABELA VI

Stroški na rešeno življenje zavoljo otroških varnostnih sedežev v letu 1987

______________________________________________________

Odbitek Učinkovitost Celotni Št. rešenih Št. DLY

(%) stroški življenj

-------------------------------------------------------------------------------------------

5 47 100.36 172 3345

66 100.36 273 5306

10 47 112.26 172 1718

66 112.26 273 2727

______________________________________________________

Strošek na odbito življenje bi lahko postavili v zadnjo rubriko. Ta rangira od pribl. $18900 do $30000 pri 5% odbitku in od $41200 do $65300 pri 10% odbitku. Višje vrednotenje v obeh instancah odraža 47% učinkovitost varnostnih sedežev pri otrocih, kar je verjetno prenizko glede na dvig uporabe ( in seveda izboljšanje proizvida ) v letih 1982 - 1987. Zavoljo teh podatkov je bolje vzeti za dve stopnički nižjo vrednost - kot boljšo oceno za strošek na rešeno življenje.

VREDNOSTI, DOSEŽENE V DRUGIH PROUČEVANJIH

Stroški na rešeno življenje bi morali biti primerjani z rezultati, doseženimi v drugih političnih raziskavah - na ta način bi dobili popoln prikaz tega, kako efektivni so otroški varnostni sedeži v resnici. Taka primerjava je podana v tabeli VII. Prva raziskava (Garner & Davis, 1987) se je osredotočila na paciente, ki se nahajajo v zadnji fazi bolezni ledvičnih kamnov. Strošek na rešeno življenje je tu znašal okoli $35800 - brez odbitka , ker bolezen ni ozdravljiva v enem letu. Strošek za zdravljenje plačuje vlada ZDA.

TABELA VII

Primerjava stroškov, ki rešujejo življenja na različnih področjih za leto 1987

______________________________________________________

Vir Eskontna stopnja

5% 10%

-------------------------------------------------------------------------------------------

Garner&Davis $35800 $35800

Fisher,Chesnut

& Violette $29000 - $39000 $50000 - $65000

Ta študija $18900 - $30000 $41200 - $65300

______________________________________________________

Druga raziskava ( Fisher, Chestnut & Violette, 1989 ) se je postavila na štiri področja varstva potrošnikov. Temeljila je na predpostavki, da se večina potrošnikov giblje v starosti od 16 - 64 let. Vrednosti so rangirale od pribl. $29000 do $39000 ( pri 5% odbitku ) in od $50000 do $65000 ( pri 10% odbitku ). Slednje štiri vrednote imajo večjo vrednost kot primerjalno najbolje ocenjene - $18000 in $41200 ( dosežene v tej raziskavi ).



V končni fazi bi vrednotam oz. dosežkom pričujoče raziskave lahko ugovarjali iz več razlogov. Prvič, niso upoštevani negativni učinki v družino preminulega otroka. Rubin (1982) je ugotovil,da smrt otroka povzroči emocionalne probleme v družini. Denar ne more preprečiti bolečine in trpljenja - lahko pa to preprečijo varnostni sedeži.

Drugič, pomembna je tudi kvaliteta rešenega življenja. Otroci, ki jim je z varnostnimi sedeži prizanešeno pred večjimi poškodbami, imajo možnost do uživanja otroštva, mladostništva in kasneje sveta odraslosti - v teh primerih govorimo o kvalitetnem življenju.

Tretjič, "zalogaj" vseh otroških poškodb ni popoln zaradi pomanjkanja podatkov. Seveda pa ni dvoma o tem, da otroški varnostni sedeži reducirajo število poškodb in rešujejo življenja. Kahane (1986) je ocenil, da so varnostni sedeži preprečili 17000 poškodb ( za leto 1984 ), vključno s 1020, ki bi v nasprotnem primeru terjale hospitalizacijo. Wilson et al. (1991) so dodali, da "nesmrtne poškodbe s hudimi posledicami vključujejo možganske in hrbtenične poškodbe ter zmaličenje obraza". Ugotovili so, da posledice prometnih nesreč predstavijo otroka kot družinski problem, saj veliko mladostnikov ostane večno hromih, za delo nezmožnih in z zmanjšano življenjsko dobo. Varnostni sedeži pa so že preprečili poškodbe, tudi na mestih, kjer ni prišlo do trčenja. Taki primeri vključujejo sunkovito zaviranje in lahko povzročijo 20% poškodb pri mladih potnikih.

Iz teh podatkov je razvidno, da je bil predpis o obvezni uporabi varnostnih sedežev iz leta 1981 stroškovno učinkovit na področju varstva potršnikov.

Bistvo je dejstvo, da so nezaščiteni otroci veliko bolj izpostavljeni nevarnosti kot otroci, ki uporabljajo varnostne sedeže.Partyka (1988) je dodala, da so "otroci v resnejših prometnih nesrečah večinoma nezaščiteni". Opozorila je na dejstvo, da je le 24% otrok, ki so preživeli nesreče s smrtnimi izidi, bilo posajenih v varnostnih sedežih. Nasprotno pa je bilo 80% otrok uporabnikov varnostnih sedežev v situaciji, ki se ni končala nesrečno. Otroci rizične skupine pa imajo nižji strošek za rešeno življenje od tistih, ki smo jih preučevali v raziskavi.

DISKUSIJA

Študija je raziskala stroške na rešeno življenje za primer uporabe varnostnih sedežiev v letu 1987. Stroški so rangirali od pribl. $19000 do $65000 in so variirali glede na efektivnost sedežev ter na eskontno stopnjo. Nekoliko so podcenjeni, saj analiza ni upoštevala vrednot kot je npr. zmanjšano število poškodb, kvaliteta življenja ter vplivi smrti na preostale družinske člane. Vseeno pa so vrednosti, ugotovljene v raziskavi podobne pravim - morda nižje . To pomeni, da so pri odbitku 5% varnostni sedeži stroškovno efektivni.

Obe - zvezna in posamezna državna - vlada sta odigrali pomembno vlogo v razvoju in izpopolnjevanju otroških varnostnih sedežev. Zvezni predpis iz leta 1981 je povečal varnost preko zaščitnih sedežev, medtem ko so posamezni državni predpisi v letih 1978 do 1985 vpeljali uporabo le-teh. Nekateri varnostni sedeži so bili uporabljeni v 80-ih letih, ko še ni bilo obveznega predpisa o uporabi. Vendar bi brez njega bilo le malo uporabnikov. Zgodovina aktivnih varnostnih sredstev sega še do čisto navadnih zaponk in varnostnih pasov. Federalna zakonodaja je pospešila zamenjavo aktivnih s pasivnimi zaponkami, vključujočimi zračnimi blazinami air bags. Kljub temu pa bo trajalo desetletja, preden bodo starši spoznali, da so varnostni sedeži čista nuja ter jih tudi namestili.

Uspešen prodor zvezne in vladne politike omejujeta trenutno dva glavna problema. To sta nepravilna uporaba in neuporaba varnostnih sredstev. Nepravilna uporaba pomeni, da so kljub predpisom življenja izgubljena. Nek članek v "Washington Post" (Mooar, 1994) je opozoril, da nepravilna uporaba "odgovarja" za mnoge poškodbe in smrti, do katerih sploh ne bi bilo treba priti. Izdelovalci varnostnih sedežev imajo odgovorna dela, da producirajo modele, ki se zlahka uporabljajo, zraven pa dajo zadostno razumljive informacije o pravilnem ravnanju.

Bolj razširjena je neuporabnost, katere posledice se najbolj kažejo v hudih nesrečah. Kar ironično, da ravno skupina ljudi, ki bi imela od varnostnih sedežev največje koristi, najmanj uporablja ta varnostna sredstva. Odgovornost na tej instanci laže, skupaj z državno vlado, ki mora težiti v sporazumu z državnimi zakoni. Bolje informirani in podučeni potrošniki se morajo zavedati potrebe po otroških varnostnih sedežih. Za konec pa še:

Varnostni pasovi so stroškovno efektivni - še bolj učinkoviti pa bi bili, če bi se reduciralo število nepravilnih uporab in neuporab.

prevedla:

Barbara PETEK



Avtor: Marko Žula



V kolikor želite sodelovati z nami, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite, pošljete članke, ali pa samo izrazite vaša mnenja.