Težave s podnajemniki
Karl Jedermann ima nekaj časa dva podnajemnika, s katerima
ima različne težave.
Rok plačila najemnine
Medtem ko podnajemnik prostovoljno na začetku meseca, to
je do 3. v vsakem mesecu, plačuje svojo najemnino, drugi
plačuje ob koncu meseca. Če se stranke niso posebej
dogovorile o načinu najemnine, velja zakon. Ta pa predvideva
v 551. členu civilnega zakonika naknadno najemnino. Podnajemnik
ima torej pravico plačati proti koncu meseca. Navadno pa
se vsekakor vedno dogovori, da se najemnina plača v naprej
do 3. delavnika v mesecu. Takšen tihi dogovor pa velja tudi,
če najemnik najemodajalcu določen čas prostovoljno
plačuje v naprej. V tem primeru ne more naenkrat plačevati
kasneje.
Poraba električne najemnine
Drugi podnajemnik Karla Jedermanna dela naslednje težave:
v velikem merilu uporablja električne kuhinjske aparate
in visokonapetostne luči. Ker celotna poraba električne
energije teče preko števca v stanovanju Karla Jedermanna,
razdeli ta plačilo za elektriko po svojem občutku
med podnajemnike. Če nikoli ne pride do samovoljne napačne
obremenitve se mora najemodajalcu priznati pravica, da ta primerno
odloča. Nikoli pa najemodajalec ne sme na lastno pest izklopiti
električnega dovoda podnajemniku. Lahko pa vsak od obeh
najemnikov zahteva, da stanovanje opremijo s subštevcem,
katerega oprema in najemnina se na podlagi zaupanja razdeli na
pol. Če pa pri tej stvari ne pride do dogovora, mora v
primeru tožbe biti vključeno občinsko sodišče.
Vstop v prostore, ki so v najemu
Pri obeh podnajemnikih prihaja od časa do časa Karl
Jedermann samovoljno v njihove prostore, da pogleda, če
je vse "lepo in prav". Takšna pravica mu ne pripada.
Obstajajo sicer podnajemniška razmerja, na primer s študenti,
kjer se iz bistva najemniške pogodbe izkaže, da ima
v določenem času najemodajalec samovoljen vstop
v sobo podnajemnika, pri pospravljanju ali opremljanju stanovanja.
To pa ne velja za navadnega podnajemnika, tudi, če ta stanuje
v že opremljenem stanovanju. Sicer pa ima vsak najemodajalec
in še posebej gospodar možnost, da od časa do
časa lahko vstopi v prostore in se prepriča o stanju
njegove lastnine. Če pa najemnik takšnega vstopa ne
dovoli, ga k temu ne sme samovoljno prisiliti, še posebej
ne sme vstopiti v prostore podnajemnika brez najemnikove vednosti,
torej za hrbtom. Naredil bi namreč kaznivo dejanje kršitve
nedotakljivosti stanovanja po 123. členu kazenskega zakonika.
Izjema bi veljala takrat, ko bi podnajemnik na neodgovoren način
povzročal hrup in v vinjenem stanju ogrožal sobo in
njeno opremo. Pri tem bi poseg najemodajalca bil opravičen
kot silobran. Ampak takšen primer lahko le redko srečamo.
Ženski obisk
Najemodajalec nima pravice "po 22 uri iz moralnih razlogov odgnati ženski obisk njegovega podnajemnika iz najemnikove sobe". Tukaj se pojavi velik problem današnjega časa. Če obrnemo vprašanje: Kaj bi rekel Karl Jedermann, ki ima po 22 uri ženski obisk, če bi naenkrat k njemu vdrli najemniki, ki bi obiskovalca silili naj zapusti hišo? Karl Jedermann bo temu vprašanju ugovarjal, češ, da je on kot najemodajalec tudi zadolžen za moralni red v njegovem bivališču in se pri tem, če ne bi posegel, naredil kaznivo dejanje zvodništva.
Takšna predstava je čisto napačna. Najemodajalec bi se po današnjem pravosodnem merilu naredil krivega zvodništva le takrat, ko bi si od podnajemnika dal izplačati posebej visoko najemnino zato, da mu obljubi "nemoteno poslovanje". Problem je bolj v tem, kako se Karl Jedermann lahko ubrani nadlegovanja, ki ga povzroča ženski obisk. Za nadlegovanje pa se na primer ne šteje, če zaročenka podnajemnika - zaročitev mora biti resna in k temu ni potrebno, da spada prstan - tega večkrat obišče. Stalno bivanje zaročenke pa najemodajalec ne rabi dovoliti, saj je bivališče dal v najem le podnajemniku. Pogoste in različne ženske obiske pa ne rabi udobriti. Ampak obratno lahko tudi najemniki od svojega najemodajalca zahtevajo, da omili lahkotno življenje zaradi katerega se čutijo nadlegovane, še posebej, če ima podnajemnik otroke.
S tem kako pozno je, to sploh nima opravka. Tudi pred 22 uro se
lahko ena od strank skupaj z obiskom obnaša nemoralno in
tako nadleguje drugo stranko, lahko pa se tudi po 22 uri obnaša
spodobno, na primer majhna skupina študentov in študentk,
ki se še pozno v noč pripravljajo na izpit.
Podnajemnik in njegove pravice
Ob povzetku lahko ugotovimo, da sme podnajemnik svoj prostor uporabljati v isti meri kakor, da bi bil za to sobo najemnik. Ta pogled se je v zadnjem času utemeljeno uveljavil. Po drugi strani pa seveda zgoščeno skupno življenje zavezuje k uvidevnosti v interesu vseh vpletenih.
Najet bivalni prostor pa ne sme biti uporabljen v drugačne
namene kot prvotno. Najemodajalec se nikakor ne rabi strinjati,
da najemnik uporablja njegovo stanovanje ali posamezen prostor
za ustanovitev obrti. Če želi najemnik storiti nekaj
podobnega mora poprej dobiti privolitev najemodajalca in v takem
primeru tudi obvestiti pristojne organe. Potrebna izjava o strinjanju
najemodajalca ni poceni, saj se ne poveča le uporaba bivalnih
prostorov, temveč tudi stopnišča. V mnogih
primerih se poveča tudi poraba vode in elektrike. Saj konec
koncev je tudi za najemodajalca nevarnost večja, da v primeru
nesreče nudi odškodnino.
Slovarček:
Amtsgericht - das, občinsko sodišče
BGB - (Burgerliches Gesetzbuch), civilni zakonik
Einraumung - die, priznavanje
Hausfriedensbruch - der, kršitev nedotakljivosti stanovanja
Kupelei - die, zvodništvo
Mieter - der, najemnik
Mietkosten - die, stroški najemnine
Mietzahlung - die, plačilo najemnine
Partei - die, stranka
StGB - (Strafgesetzbuch), kazenski zakonik
Untermieter - der, podnajemnik
Vereinbarung - die, dogovor
Vermieter - der, najemodajalec
Willkur - die, samovolja
Viri:
- Mein Recht im Alltag - Der universelle Helfer bei allen Rechtsproblemen, Genehmigte Lizenzausgabe, Copyright: Heins Rutkowsky, Max Repschlager
- Debenjak Doris, Božidar, Primož: Veliki nemško-slovenski
slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana
1992
| Avtor: Marko Žula |
|
|
