SEMINARSKA NALOGA

UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
TEHNOLOGIJA PROMETA – VSS
ŠPEDICIJA


MENTOR: Mag. Milan Jelenc
ŠTUDENTI: Nataša Repolusk, Katja Fabčič, Dušan Kukec

Portorož, 30. 11. 1998

KAZALO

1. UVOD 2. VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE 2. 1. PREDLOŽITEV BLAGA CARINSKEMU ORGANU 2. 2. SKUPNA PRIJAVA 3. TRANZITNI POSTOPEK 3. 1. SPLOŠNE DOLOČBE 3. 2. IZVEDBA TRANZITNEGA POSTOPKA 3. 2. 1. IZVEDBA S STRANI ODPREMNEGA CARINSKEGA ORGANA 3. 2. 2. IZVEDBA S STRANI NAMEMBNEGA CARINSKEGA ORGANA 3. 3. TRANZITNI POSTOPEK PRI POSEBNIH VRSTAH TRANSPORTA 3. 4. PREVOZ BLAGA V POSTOPKIH Z ZVEZKOMA TIR IN ATA 4. IZVOZNI POSTOPEK 5. IZVAJANJE CARINSKEGA NADZORA V POSAMEZNIH VRSTAH TRANSPORTA 5. 1. SPLOŠNE DOLOČBE 5. 2. IZVAJANJE CARINSKEGA NADZORA V CESTNEM PROMETU 5. 2. 1. KONTROLA PREVOZNIH SREDSTEV 5. 2. 2. POŠKODBA BLAGA MED PREVOZOM 5. 2. 3. UNIČENJE BLAGA MED PREVOZOM 5. 3. IZVAJANJE CARINSKEGA NADZORA V ŽELEZNIŠKEM PROMETU 5. 3. 1. SPLOŠNE DOLOČBE 5. 3. 2. ZAČETEK IN TRAJANJE CARINSKEGA NADZORA 5. 3. 3. POGOJI ZA OPRAVLJANJE CARINSKEGA NADZORA 5. 3. 4. BLAGOVNI PROMET 5. 3. 5. CARINSKI NADZOR PRI ODHODU VLAKA V TUJINO 5. 3. 6. SPREMEMBE V TRANZITNEM POSTOPKU 5. 3. 7. POSEBNE VRSTE BLAGA 5. 4. IZVAJANJE CARINSKEGA NADZIRA V ZRAČNEM PROMETU 5. 4. 1. SPOŠNE DOLOČBE 5. 4. 2. BLAGOVNI PROMET 5. 4. 3. PRTLJAGA, KI NI PRISPELA S POTNIKI 5. 4. 4. REZERVNI DELI ZRKOPLOVOV 5. 4. 5. HITRE POŠILJKE 5. 5. IZVAJANJE CARINSKEGA NADZORA V POMORSKEM PROMETU 5. 5. 1. PRISTAJANJE PLOV 5. 5. 2. NADZOR NAD PLOVILI 5. 5. 3. PREGLED PLOVIL 5. 6. IZVAJANJE CARINSKEGA NADZORA V POŠTNEM PROMETU 5. 6. 1. SPLOŠNI POJMI 5. 6. 2. TRANZITNI POSTOPEK 5. 6. 3. POSTOPEK PRI UVOZU 5. 6. 4. POSTOPEK PRI IZVOZU 5. 6. 5. VRSTE OBRAZCEV 6. ZAKLJUČEK 7. LITERATURA

1. UVOD
Pravilnik o posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta, določa posebnosti carinskega nadzora pri vnosu blaga na carinsko območje in določa pravila pri tranzitu ter pravila o izvoznem postopku. Carinski nadzor obsega tako carinsko spremljanje in skladiščenje kot tudi fizični nadzor blaga, vodenje evidenc in predlaganje nadaljnjih postopkov za blago. V različnih vrstah transporta se vsak od teh ukrepov drugače izvaja. V tej seminarski nalogi bomo skušali analizirati bistvene faze, ki se dogajajo pri prevozu blaga, preko državnih meja. V pravilniku je veliko definicij glede samega izvajanja postopkov, prav tako pa je veliko dokumentov in obrazcev. Naš namen je, da čim bolj poenostaviti te definicije, da bodo razumljive vsakemu. Upamo, da nam bo to tudi uspelo.

2. VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE

2. 1. Predložitev blaga carinskemu organu Fizična oseba je oseba, ki pripelje blago na carinsko območje. To je lahko voznik, poveljnik prevoznega sredstva ali vodja zrakoplova.
Potnik kot fizična oseba je dolžan predložiti osebno prtljago in blago, ki ga ima seboj.
Blago se navadno predloži na prostoru carinskega organa, razen če sam organ ne dovoli predložitve blaga na drugem prostoru. Predloži se v času uradnih ur, razen, če carinski organ ne dovoli predložitve izven uradnih ur.

2.2. Skupna prijava

Za carinski nadzor blaga moramo uporabljamo listine, ki služijo kot skupne prijave. Ti dokumenti so:

1. V cestnem transportu: list 4 enotne carinske listine, zvezka TIR ali ATA
2. V železniškem transportu: tovorni list
3. V zračnem prometu: blagovni manifest
4. V pomorskem prometu: carinski manifest
5. V poštnem prometu: poštna carinska prijava

Za upoštevanje ukrepov carinskega organa odgovarja oseba, ki je vnesla blago na carinsko območje in je dolžna ponovno predložiti blago, če carinski organ to izrecno zahteva.
Ko se blago pripelje na carinsko območje po zraku ali po morju in če se brez pretovarjanja pošilja v drugo letališče ali pristanišče, se carinskemu organu predloži blago na letališču ali pristanišču, kjer se blago raztovori ali pretovori.

3. TRANZITNI POSTOPEK

3. 1. Splošne določbe

1. V splošnih določbah tranzitnega postopka se transportno sredstvo definira predvsem kot:

• Cestna vozila
• Železniški vozovi
• Plovila
• Zrakoplovi
• Zabojniki ( le-ta so z določbami mednarodne konvencije primerni za prevoz carinskega blaga )

1. Odpremni carinski organ je definiran kot carinski organ kjer se začne carinski postopek.
2. Namembni carinski organ je carinski organ pri katerem se predloži blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku.

3. 2. Izvedba tranzitnega postopka

3.2. 1. Izvedba s strani odpremnega carinskega organa

1. Stranka mora pri postopku izvajanja tranzita carinskemu organu predložiti določene dokumente, ki vsebujejo podatke o seznamu pošiljk, evidenci pošiljk, o zagotavljanju istovetnosti blaga,…

Za blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku, se zanj vloži tranzitna deklaracija. Kot tranzitna deklaracija se lahko uporabi:

• Enotna carinska listina v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku
• Drug dokument, predviden s tem pravilnikom ali z mednarodno konvencijo

Blago, ki potuje v tranzitu ni opisano v deklaraciji, se za ugotavljanje količine in vrste blaga uporabi trgovski dokument ali seznam pošiljk.
Na seznamu pošiljk mora imeti vsaka vrsta blaga svojo zaporedno številko za preprečitev naknadnega vpisovanja je potrebno prečrtati prazne razdelke. Seznami pošiljk se priložijo v tranzitni deklaraciji in hkrati dobijo isto številko.

1. V tranzitu je dovoljeno uporabiti le blago, ki je bilo ali bo natovorjeno na eno samo transportno sredstvo ter je namenjeno za transport od enega odpremnega carinskega organa do enega namembnega carinskega organa.

Kot eno transportno sredstvo veljajo tudi naslednja transportna sredstva, s katerim se prevaža blago, ki naj bi ostala skupaj:

• Vozilo z enim ali več priklopniki ali polpriklopniki ;
• Več železniških vozov;
• Plovila, ki tvorijo celoto;
• Zabojniki, ki so bili natovorjeni na eno transportno sredstvo.

1. Istovetnost blaga se praviloma zagotavlja z namestitvijo carinskih oznak. Te se namestijo na tovorni prostor in izjemoma na tovorke.

Transportna sredstva, ki so primerna za namestitev carinskih oznak, so tista:

• Na katera je mogoče carinske oznake namestiti enostavno in učinkovito;
• Ki so zgrajena tako, da blaga ni mogoče odvzeti ali dodati brez vidnih sledov vloma ali poškodb carinskih oznak;
• V katerih ni skrivnih prostorov, v katere bi bilo mogoče skriti blago;
• Katerih tovorni prostori so enostavno dostopni za carinsko kontrolo.

Odpremni carinski organ se lahko odpove namestitvi carinskih oznak, če je istovetnost blaga mogoča ugotoviti na osnovi opisov v tranzitni deklaraciji ali v spremnih dokumentih, ob upoštevanju morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje istovetnosti.
Če se carinske oznake med transportom namenoma poškodujejo, mora prevoznik o tem čim prej obvestiti carinski organ, ter na njegovo zahtevo blago predložiti ( tudi pri nesrečah, če je potrebno pretovarjanje ).

3.2.2. Izvedba s strani namembnega carinskega organa

1. Pri namembnem carinskem organu je potrebno predložiti blago in tranzitno deklaracijo. V izvod tranzitne deklaracije, ki je namenjen odpremnemu carinskemu organu, se napiše rezultat preverjanja in ga pošlje odpremnemu carinskemu organu; drugi izvod ostane pri namembnem carinskem organu.
Če se blago pri namembnem carinskem organu predloži šele po preteku roka, mora carinski zavezanec namembnemu carinskemu organu dokazati, da je do prekoračitve roka prišlo iz razlogov, za katere ta ni odgovoren.
2. Če pošiljka ni bila predložena namembnemu carinskemu organu in če namembni carinski organ ne sprejme izvoda tranzitne deklaracije, odpremni organ zahteva potrditev pošiljke pri namembnem carinskem organu.

3. 3. Tranzitni postopek pri posameznih vrstah transporta

1. Za blago, ki se transportira po cevovodih, se začne tranzitni postopek ob vstopu na carinsko območje, če pride blago nanj po cevovodu, ali ob vstopu v cevovod, če se blago že nahaja na carinskem območju. Carinski zavezanec za blago v cevovodu je upravljalec cevovoda oz. transporter.
2. Tranzitni postopek je opravljen, ko blago, ki se transportira po cevovodu, prispe v objekte prejemnikov ali razdelilno omrežje prejemnika in se to ustrezno vpiše v poslovno dokumentacijo. Podjetja, ki opravljajo tako vrsto tranzita blaga, morajo voditi evidence in carinskim organom omogočiti tudi pregled poslovne dokumentacije.
3. Za transport blaga po električnih vodih, se uporabljajo isti postopki s primernimi prilagoditvami.

3. 4. Prevoz blaga v postopkih z zvezkoma TIR in ATA

Oba zvezka se lahko uporabljata kot tranzitna deklaracija za prevoz blaga preko carinskega območja ali od enega do drugega kraja na carinskem območju. Blago, ki se prevaža z zvezkoma ATA in TIR, ima status carinskega blaga.

4. IZVOZNI POSTOPEK

Izvozni carinski postopek lahko začne lastnik blaga ali oseba, ki razpolaga z blagom, oz. pooblaščenec.Carinski postopek se lahko začne pri katerem koli carinskem organu, četudi ni mejni carinski organ. Do mejnega prehoda se v tem primeru izvede tranzitni postopek v skladu z določbami za vsako vrsto transporta.
Izstopni carinski organ preveri, ali blago ustreza blagu, deklariranem za izvozni carinski postopek in to tudi potrdi. Izstop se ne potrjuje za blago izvoženo po cevovodih ali električnih vodih. Če izstopni carinski organ ugotovi primanjkljaj blaga, to zabeleži kot pripombo pri potrditvi. Če pa je blaga preveč ne dovoli izstopa, dokler ni opravljen izvozni carinski postopek.
Če blago ni bilo izvoženo, mora oseba, ki je vložila izvozno carinsko deklaracijo, takoj obvestiti carinski organ in vrniti ustrezni list izvozne deklaracije.

5. IZVAJANJE CARINSKEGA NADZORA V POSAMEZNIH VRSTAH TRANSPORTA

5. 1. Splošne določbe

1. Ukrepi carinskega nadzora obsegajo fizični nadzor, carinsko spremljanje, skladiščenje blaga pri carinskem organu, uporabo carinskih oznak, vodenje evidenc o carinskem blagu in predlaganje nadaljnjih postopkov za blago.
Fizični nadzor je ukrep, s katerim carinski organ neposredno preprečuje dostop do blaga.
Carinsko spremljanje je ukrep, s katerim carinski organ spremlja prevozno sredstvo, da prepreči nepooblaščen dostop do blaga.
Skladiščenje blaga pri carinskem organu je skladiščenje, ki je v opravljanju carinskega organu.
Namestitev carinskih oznak je označevanje carinskega blaga tako, da je preprečen dostop ali zamenjava blaga.
Vodenje evidenc o carinskem blagu je vodenje vseh potrebnih podatkov za spremljanje carinskega blaga do konca
postopka.Način vodenja evidenc določi Carinska naprava.
2. Carinske oznake so sredstva,s katerimi se zaznamuje carinsko blago zaradi zavarovanja njegove istovetnosti. Carinske oznake so:

• Carinska zalivka
• Odtis carinskega pečata
• Carinska nalepka
• Opis blaga

Zaznamek o namestitvi carinskih oznak se vpiše v ustrezno listino ( enotno carinsko listino, prevozno listino ali drugo predpisano listino ).

(c) Carinski organ izvede ukrepe carinske kontrole z namenom, da se prepriča ali je vse blago pravilno predloženo. Pregled in preiskava prevoznih in prenosnih sredstev obsegata pregled vseh delov prevoznih sredstev. Opravita se na kraju, kjer se opravlja carinska kontrola, v primeru suma pa lahko carinski organ odredi pregled na drugem ustreznem kraju. Na zahtevo carinskega organa mora prevoznik zagotoviti strokovnjaka, ki omogoči pregled prevoznega sredstva. Pregled prtljage in stvari, ki jih imajo potniki s seboj, obsega pregled vsega, kar nosi potnik s seboj. Osebni pregled opravi oseba istega spola v posebnem prostoru.

5. 2. Izvajanje carinskega nadzora v cestnem transportu

Splošne in posebne določbe za cestni promet se uporabljajo za vsa prevozna sredstva, s katerimi je mogoče po cesti prepeljati carinsko blago.

5. 2. 1. Kontrola prevoznih sredstev

Kontrola se izvaja na določenem prostoru za carinsko kontrolo, razen če je zaradi narave blaga ali vozila ali zaradi suma, da je v vozilo skrito blago, potrebno opraviti pregled na drugem prostoru. V tem primeru mora vozilo spremljati carinski organ do tega prostora. Kontroli mora voznik omogočiti pristop do vseh prostorov v vozilu. Pri kontroli avtobusov ima carinski organ pravico zahtevati izstop potnikov z vso njihovo prtljago.Če v takem primeru najde carinski organ prtljago, ki ne pripada nobenemu, zanjo odgovarja voznik. Če oseba prestopa carino s praznim vozilom mora na zahtevo carinskega organa pokazati, da je vozilo prazno.

5. 2. 2. Poškodba blaga med prevozom

Če se carinsko blago poškoduje med prevozom, mora prevoznik o tem sestaviti zapisnik z navedbo podatkov o carinskem dokumentu, ki je spremljal blago, vozilu, blagu in razlogih za poškodbo. Prevoznik predloži tudi druge dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe. En izvod zapisnika z morebitnimi dokazi predloži, v roku, določenem za tranzitni postopek, skupaj s carinskim dokumentom najbližjemu carinskemu organu, ki odloči o nadaljnjem postopku.

5. 2. 3. Uničenje blaga med prevozom

V tem primeru prevoznik ravna prav tako kot pri poškodbi blaga. To pomeni, da sestavi zapisnik z vsemi dokazili o uničenju blaga in ga preda najbližjemu carinskemu organu, ki odloča naslednjih postopkih.

5. 3. Izvajanje carinskega nadzora v železniškem transportu

5 . 3. 1. Splošne določbe

• Mejni železniški organ: carinski organ, ki je pristojen za izvajanje carinskega nadzora pri prihodu ali odhodu s carinskega območja;
• Mejna železniška postaja: prva oz. zadnja železniška postaja na carinskem območju, kjer je tudi sedež carinskega organa;
• Obmejna železniška postaja: prva železniška postaja, ki se nahaja na carinskem območju med carinsko črto in prvo mejno železniško postajo;
• Viza: je oblika dovoljenja carinskega organa, ki se zaradi prepustitve blaga v tranzitni carinski postopek izda v prevozni listini.

5. 3. 2. Začetek in trajanje carinskega nadzora

Vlaki, ki prestopijo carinsko črto so takoj pod carinskim nadzorom, tudi če slovenska železnica vlaka še ni prevzela od tuje železnice. Prav tako so pod nadzorom tudi če sta mejna železniška postaja in mejni carinski organ oddaljena tudi več kilometrov.
Carinski zavezanec je do meje železniške postaje stalno slovenska železnica, tako za železniška prevozna sredstva kot za blago.

5. 3. 3. Pogoji za opravljanje carinskega nadzora

1. Ustavljanje vlakov:
Na progi od carinske črte do mejne železniške postaje se vlaki ne smejo ustavljati, razen če gre za opravljanje mednarodnega prevoza se lahko ustavijo samo vlak za prevoz potnikov. Tovorni vlak pa le, če tako določa ureditev prometa. V primeru višje sile se sme vlak ali vlečno vozilo ustaviti kjerkoli na poti med carinsko črto in mejno železniško postajo. Vendar mora železnica takoj obvestiti mejni carinski organ.
2. Carinski tiri:

Vlak ali vlečno vozilo se sme na železniški postaji praviloma ustaviti samo na 0carinskem tiru. Carinskih tirov je lahko več, določi pa jih mejna železniška postaja v soglasju s carinskim organom. Železniška postaja mora carinski organ stalno pravočasno obvestiti, na kateri carinski tir bo železniška prevozna sredstva postavila. Železniška postaja sme uporabljati druge tir le, če so vsi drugi carinski tiri zasedeni.

5. 3. 4. Blagovni promet

Carinski nadzor pri prehodu vlaka iz tujine. Obvestilo carinskemu organu o prispetju vlaka mora vsebovati številko tira in morebitne posebnosti ( prazni vozovi, živina s spremljevalcem, vlak v kombiniranem transportu ).

1. Kontrola tovornega vlaka:
Železnica mora odpreti prazen voz, če carinski organ to zahteva. Če carinski organ ugotovi pomanjkljivosti, kot so poškodovane zalivke ali ugotovi, da zalivk sploh ni lahko opravi pregled voza na za to ustreznem tiru.
2. Železniška postaja predloži vozove s carinskim blagom tudi pisno, in sicer tako, da vloži seznam vagonov tuje železnice, železniške prevozne listine ( tovorni list ) in seznam vagonov ( vozov ), če je v kompoziciji vlaka vsaj en natovorjen vagon, ki je namenjen drugi železniški postaji. Železniška postaja lahko vloži seznam vagonov, ko je vlak že nadaljeval pot pod pogojem, da seznam vagonov tuje železnice vsebuje zadostne podatke za hitrejši potek prometa.
3. Če je vagon s carinskim blagom naslovljen na mejno železniško postajo, ga mora železnica postaviti na carinski tir, namenjen izvajanju postopkov z vagonsko pošiljko. Če je blago začasno shranjeno, mora železnica postaviti voz pred carinsko skladišče. Če carinski organ prejemniku dovoli shranjevanje blaga izven kraja namembne železniške postaje, mora carinski organ na vsaki tovorni list vpisati vizo.
4. Voz, ki je naslovljen na katero koli železniško postajo, se ugotovi, da mora biti vrnjen v tujino, se šteje kot naslovljen na mejno železniško postajo.

5. 3. 5. Carinski nadzor pri odhodu vlaka v tujino

1. Predložitev izstopnega tovornega vlaka:
Železnica predloži tovorni vlak, ki odhaja v tujino, carinskemu organu na mejni železniški postaji takoj, ko je kompozicija sestavljena in so pripravljeni vsi železniški dokumenti. Predložitev je lahko ustna ali pisna. Ustna je tedaj, ko so v kompoziciji samo prazni vozovi. Pisna pa takrat, ko je vsaj en voz naložen z carinskim blagom. Železniški obrazec mora vsebovati podatke o številki voza, teži in vrsti blaga ter namembni železniški postaji.
2. Dokumenti za predložitev v tranzitni postopek:
Če železnica od tuje železnice sprejme v prevoz vozove, za katere je za blago izpolnjen drug tovorni list, kot je predpisan s konvencijo CIM, vendar so v njem vsi potrebni podatki. Se za tranzitni postopek uporabi enak postopek kot pri prevozu s tovornimi listi CIM. Železniška postaja mora na tovornem listu s pečatom potrditi prejem vozov od železniške sosednje države.
3. Dostava voza namembni železniški postaji:
Železnica sme vozove s carinskim blagom, za katere je kot namembna železniška postaja v tovornih listih navedena druga železniška postaja, pripeljati le na tisto železniško postajo, kjer je carinski organ, razen če zanj ni dovoljenja poenostavitve.
4. Zaključek tranzitnega postopka na namembni železniški postaji:

Postopek se zaključi, ko carinski deklarant blago predloži v nov carinski postopek oz. ko blago zapusti carinsko območje.

5. 3. 6. Spremembe v tranzitnem postopku

1. Sprememba poti:
Če opravi železnica zaradi ovir pri prevozu ali na podlagi zahteve pošiljatelja spremembo poti, lahko voz predloži carinskem organu na železniški postaji, ki je novi namembni železniški postaji najbližja.
2. Poškodba voza in poškodba ali izguba blaga:
Če pride do hujše poškodbe voza in je potrebno blago predložiti na drug voz lahko to železnica stori brez prisotnosti carinskega organa. V tovorne in železniške dokumente vpiše ustrezne zaznamke.
3. Uničenje blaga:

Če se je blago v trajanju tranzitnega postopka popolnima uničilo mora železniška postaja o tem napisati zapisnik o stanju in s tem obvesti carinski organ na železniški postaji, kjer se je tranzitni postopek začel, le-ta tranzitni postopek zaključi.

5. 3. 7. Posebne vrste blaga

(a) Kombinirani prevozi:

Carinski postopek z vlaki v kombiniranem transportu so enaki kot z ostalimi tovornimi vlaki. Natovorjena tovorna prevozna sredstva se lahko raztovarjajo oz. natovarjajo le na železniški postaji, kjer je carinska nakladalna ploščat in kjer se zaključi carinski nadzor.

(b) Zabojniki:

Vozovi z natovorjenimi polnimi zabojniki se štejejo kot polni vozovi. Zabojniki, ki so v železniški lasti, se štejejo kot drug tovorni pribor. Če se vagon prevaža po železnici v zabojniku, ki ni v lasti železnice, carinski organ uporablja enake vpise kot jih vpisuje na tovorni list. Podatke vpiše tudi na priloženi prevzemni list za zabojnike ali samo na posebni tovorni list za zabojnike.

5. 4. Izvajanje carinskega nadzora v zračnem transportu

5. 4. 1. Splošne določbe

1. Zračne poti:
Zrakoplovi, ki jim je dovoljeno leteti čez carinsko črto, smejo leteti po zračnih poteh, ki so določene za mednarodni zračni promet, pristajati na letališčih, ki so odprta za mednarodni zračni promet.
2. Prostori pod carinskim nadzorom:
Del letališča, ki je določen za mednarodni zračni promet, je pod carinskim nadzorom.
Del letališča, ki je določen za mednarodni zračni promet,določi carinski organ v soglasju s pristojnim policijskim organom na zadevnem letališču in organom Ministrstva za promet in zveze, pristojnim za varnost civilnega zračnega prometa in se sestoji iz carinske ploščadi, čakalnice za potnike v mednarodnem zračnem prometu, skupaj z lokali, prodajalnami in ostalimi prostori, ki so povezani s čakalnico, prostorov za sortiranje potniške prtljage in prostorov za pregled stvari, ki jih imajo potniki s sabo.
3. Neposredni carinski nadzor nad zrakoplovi:

• Začne se na carinski ploščadi in takoj po pristanku oz. pol ure pred vzletom;
• Zrakoplov, ki je namenjen v tujino, mora biti postavljen na carinsko ploščad najmanj pol ure pred vzletom in je od tega trenutka do preleta carinske črte pod carinskim nadzorom.

(d) Zeleni pas:

• Izstop iz mednarodnega prostora v Slovenijo na javnem letališču za mednarodni zračni promet je urejen tako, da ima najmanj dva prehoda. En prehod je namenjen potnikom z blagom, katerega ni potrebno predložiti carinskemu organu. Drugi pa je namenjen potnikom, ki morajo blago predložiti carinskemu organu;
• Carinski organ opravlja kontrolo v zelenem pasu le občasno.

5. 4. 2. Blagovni promet na letališču

1. Blagovni manifest:

• V blagovni manifest se na podlagi prevoznih listin vpisujejo podatki o blagu, ki se prevaža;
• Za pravilnost manifesta je odgovoren vodja zrakoplova oz. tisti, ki je manifest predložil carinskemu organu.

1. Vsebina manifesta:

Manifest mora vsebovati naslednje podatke:

• Naziv zračnega prevoznika;
• Registracija zrakoplova;
• Število in datum poleta;
• Letališče natovarjanja in raztovarjanja blaga;
• Seznam blagovnih pošiljk :
• Številke prevoznih listin ( tovornih listov )
• Skupno število tovorkov posamezne pošiljke
• Vrsta blaga
• Bruto teža posamezne pošiljke, zakrožena na 1 kg
• Končno namembno letališče posamezne pošiljke

1. Zrakoplovi, ki ne potrebujejo manifesta:

• Domači ali tuji vojaški zrakoplovi;
• Turistični, če se uporabljajo za športne namene;
• Poslovni zrakoplovi.

1. Raztovarjanje blaga:

Blago se raztovarja pod nadzorom carinskega organa v navzočnosti prevoznika oz. pooblaščene osebe. Tovor se primerja s podatki v manifestu oz. z izpiskov iz manifesta. Če pooblaščena oseba prevoznika ugotovi, da stanje ustreza podatkom iz manifesta oz, izpiskom iz manifesta, ga knjiži in posreduje carinskemu organu v pisni obliki. Če pooblaščena, da je prišlo do napak napravi o tem zaznamek na manifestu.

5. 4. 3. Prtljaga, ki ni prispela s potniki

1. Ravnanje s prtljago, ki ni prispela s potnikom, mora prevoznik ali pooblaščena oseba, ki o prtljagi vodi evidenco, dostaviti carinskemu organu, ki jo komisijsko pregleda. Komisija za pregled je sestavljena iz carinskega delavca in najmanj enega predstavnika prevoznika ali osebe, ki jo on pooblasti.
2. Hramba prtljage, ki ni prispela s potniki:

• Se hrani v posebnih prostorih službe za izgubljeno prtljago;
• Ta prostor se odpre v skladu s predpisi, ki ga mora zagotoviti podjetje, ki opravlja letališke storitve;
• Prtljaga sme ležati v teh prostorih za izgubljeno prtljago največ deset dni;
• Po poteku roka je potrebno prtljago vrniti v tujino ali jo odstopiti carinskemu organu, da z njo prosto razpolaga;
• Podatki hranjenja prtljage v teh prostorih se vpišejo v kontrolnik potniške prtljage.

5. 4. 4. Rezervni deli zrakoplova

Vodja zrakoplova si lahko na tujem letališču izposodi del za zamenjavo ali rezervni del zrakoplova. Pod enakimi pogoji si lahko vodja tujega zrakoplova na domačem letališču izposoditi del za zamenjavo ali rezervni del zrakoplova. Pri izposoji rezervnih delov ali delov za zamenjavo zrakoplova mora vodja zrakoplova ali pooblaščena oseba pri carinskem organu vložiti poročilo o izposoji.
Poročilo o izposojenih zrakoplovnih delih mora imeti zaporedno številko in mora biti izposojena v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku. Izposojeni del mora biti vrnjen najpozneje v tridesetih dneh z vrnitvijo dela se poročilo razdolži.

5. 4. 5. Hitre pošiljke

• Za carinsko blago, ki ima status hitre pošte, uporabi carinski organ na letališču poenostavljen postopek;
• Pooblaščenec hitre pošiljke lahko za potrebe skladiščenja in manipulacije pošiljk uporabi posebne prostore;
• Predstavnik hitre pošte lahko posreduje manifest carinskemu organu pred prihodom zrakoplova v pisni oblik;
• Predstavnik hitre pošte mora za blago najkasneje v petih urah po pristanku zrakoplova dostaviti carinskemu organu delne manifeste v dveh izvodih.

5.5. Izvajanje carinskega nadzora v pomorskem prometu

5. 5. 1. Pristajanje plovil

1. Kraj pristanka:
Ladje, jate in čolni ter ostala plovila, ki opravljajo promet s tujino, smejo pristajati samo v pristaniščih, odprtih za mednarodni promet.
V pristaniščih smejo plovila pristajati samo ob carinskem pomolu ali v prosti carinski coni. Carinski pomol je ločen z ograjo ter zaznamovan s tablo, na kateri je naziv carinskega organa. Ob višji sili smejo plovila, ki opravljajo promet s tujino, pristati tudi na mestih, ki niso določena za pristajanje plovil v mednarodnem prometu. To mora poveljnik plovila takoj sporočiti najbližjemu carinskemu organu. Za pristajanje v pristanišču, ki ni odprto za mednarodni promet, je razen ob višji sili, potrebno dovoljenje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo Koper.
2. Prostori za delo carinskega organa:

• Podjetje za luške storitve je dolžno zagotoviti carinskemu organu prostore za upravljanje kontrole;
• Prostori so ob izhodu s pomola

5. 5. 2. Nadzor nad plovili

1. Blagovni manifest:
Morajo imeti plovila, ki plovejo skozi teritorialno morje Slovenije. Blagovni manifest je listina v katero poveljnik plovila oz. pooblaščena oseba vpiše ves tovor.
2. Vsebina blagovnega manifesta:

Ob prihodu plovila mora blagovni manifest vsebovati naslednje podatke:

• Ime in država pripadnosti plovila;
• Ime in priimek povednika plovila;
• Ime pristanišča iz katerega plovilo prihaja;
• Označbe in številke na tovorkih;
• Število in vrsto tovorkov;
• Količino in imenovanje blaga;
• Številke prevoznih listin za tovor, ki ga je treba raztovoriti v domačem pristanišču;
• Imena tujih pristanišč ( raztovor );
• Matično pristanišče natovarjanja blaga.

Ob odhodu plovila mora blagovni manifest vsebovati naslednje podatke:

• Ime in državo pripadnosti plovila;
• Ime in priimek povednika plovila;
• Ime namembnega pristanišča;
• Označbe in številke na tovorkih;
• Število in vrsto tovorkov;
• Količino in imenovanje blaga;
• Številke prevoznih listin za tovor.

1. Carinski manifest:
Podatki, ki jih mora vsebovati carinski manifest, so enaki kot v blagovnem manifestu. Poveljnik plovila oz. pooblaščenec mora v 24 urah po prihodu plovila v pristanišče prijaviti carinskemu organu plovilo in blago. Za plovil, ki opravlja promet s tujino in natovarjanja blaga v domačem pristanišču, mora biti odhodni carinski manifest sestavljen po natovoritvi blaga na plovilo.
2. Plovilo brez carinskega manifesta:

Carinski manifest ne potrebujejo:

• Plovila, ki uživajo ugodnosti pri plovbi;
• Plovila, ki prevažajo domače blago;
• Slovenska ali tuja, ki plujejo pod vojaško pomorsko zastavo;
• Službena plovila;
• Plovila, ki se uporabljajo za znanstvene namene;
• Policijska plovila;
• Plovila za rekreacijo in čolni;
• Plovila, ki plujejo v pristanišče izključno zaradi izkrcanja bolnega člana posadke, potnika.

5. 5. 3. Pregled plovil

1. Izvajanje pregleda:
Carinski organ prične s pregledom plovila, ki je prispelo iz tujine, potem ko ta dobi od pristojnih organov dovoljenje za prost promet z obalo. Pregled plovila se lahko opravlja tudi v sidrišču. Če se ugotovi, da je na plovilu tihotapsko blago lahko opravi pregled še preden dobi dovoljenje za prost promet z obalo. Carinski postopek s hitro pokvarljivim blagom se opravi takoj po predložitvi predpisnih listin. Poveljnik plovila je dolžan omogočiti carinski pregled plovila, poskrbeti za razsvetljavo na plovilu in vseh njegovih prostorih, v katerih se opravlja pregled.
2. Raztovarjanje blaga:

• Blago se raztovarja pod carinskim nadzorom;
• Če se blago raztovarja s plovil naravnost v carinsko skladišče je carinski organ dolžan omogočiti raztovor takoj po privezu plovila;
• Če se blago raztovarja s plovila naravnost na drugo prevozno sredstvo poskrbi carinski organ za nadzor dokler blaga ne prevzame prevoznik;
• Po končanem raztovarjanju carinski organ primerja podatke iz blagovnega manifesta s stanjem oznak na blagu ter število in vrsto tovorkov;
• Če pride do neujemanja podatkov zapiše carinski organ o tem zaznamek na blagovnem manifestu.

1. Posebni ukrepi nadzora blaga:

Tobak, tobačni izdelki, alkohol, alkoholne pijače in drugi proizvodi, ki veljajo v državi v kateri so bili natovorjeni na plovilo, za monopolne proizvode, ter orožje, strelivo, razstrelivo in mamila se smejo s plovili, ki vozijo na rednih linijah v mednarodnem prometu. Carinska uprava lahko v upravičenih primerih dovoli, da se smejo orožje, strelivo in razstrelivo prevažati tudi s plovili, ki ne vozijo na rednih linijah v mednarodnem prometu.

5. 6. Izvajanje carinskega nadzora v poštnem prometu

5. 6. 1. Splošni pojmi

1. Oznake poštnih pošiljk:
Poštne pošiljke, ki se s carinskega območja izvažajo oz. uvažajo mora pošta predložiti carinskemu organu.Pošiljke, zavezane carinski kontroli morajo biti opremljene z zeleno nalepko C-1 ali s privezano nazivnico, na kateri je nalepka C1 za posebne vreče ( M- vreče ), ki vsebujejo knjige, tiskovino. Če vsebnost vsebine, ki jo prijavi pošiljatelj presega 300 DTS mora biti le-ta opremljena z ustreznim številom carinskih deklaracij C 2 / CP 3. V primeru da pošiljka vsebuje tiskovin, serum, cepivo, pokvarjeno biološko snov, radioaktivno snov ali nujna zdravila, se kljub odsotnosti nalepke C 1 ne sme zavrniti. Vsebina pošiljk mora biti na nalepki ali carinski deklaraciji natančno navedena. Za poštne pakete se ne uporablja nalepka C 1 temveč carinska deklaracija C 2/ CP 3.
2. Vrste poštnih pošiljk:

Pošiljke v poštnem prometu so:

• Pisemske pošiljke;
• Pošiljke EMS ( hitra pošta ).

Pošiljke, ki ne vsebujejo carinskega blaga so:

• Pošiljke, ki vsebujejo javne listine, trgovsko korenspodenco;
• Pošiljke, ki vsebujejo blagovno, pravno in finančno dokumentacijo;
• Pošiljke, ki vsebujejo knjige;
• Pošiljke, ki vsebujejo efektivni denar, čeke, menice, delnice in druge vrednostne papirje, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo.

1. Kontrola poštnih pošiljk:
Za potrebe carinske kontrole pripravi pošta po nalogu carinskega organa in dostavi vse pošiljke, ki jih je treba carinsko pregledati, jih odpira in zapira. Teža pošiljk se ugotovi s tehtanjem na carinski pošti. Pri carinski kontroli je navzoč poštni delavec, carinski organ in lahko tudi naslovnik, ki ima pred začetkom carinskega postopka pravico pregledati pošiljko. Načrt kontrole določi vodja carinskega organa sporazumno z vodjo pošten službe.
Pri carinskem postopku imajo prednost pošiljke EMS in pošiljke, ki vsebujejo žive živali, serume, zdravila, … Tak carinski postopek mora biti končan v roku 24 ur, od vložitve carinske deklaracije.
2. Poškodovane pošiljke:

Če se pri pregledu ugotovi, da je vsebina pošiljke pokvarjena, poškodovana, uničena ali kako drugače neuporabna. Se sestavi carinski zapisnik, ki ga podpišeta poštni in carinski delavec. Zapisnik se sestavi v treh izvodih in sicer za :

• Pisemske pošiljke na obrazcu PG 3;
• Za vrednostna pisma VD 4;
• Za pakete na obrazcu CP 4;

6. 2. Tranzitni postopek

Vse tranzitne pošiljke so pod carinskim nadzorom. Tranzit pošiljk carinske pošte k drugemu carinskemu organu poteka na podlagi carinske deklaracije za tranzit.

5. 6. 3. Postopek pri uvozu

Poštne pošiljke, ki se prevažajo iz tujine v zaprtih, zalivkanih prevoznih sredstvih, z letali ali ladjami se ne predložijo mejnemu carinskemu organu temveč se na podlagi zapisnika izmenjave tuje pošte predložijo pristojnemu carinskemu organu. Vse ostale pošte pošiljke morajo biti predložene mejnemu carinskemu organu. Pri sortiranju pošiljk loči pošta pošiljke z nalepko C 1 , ki vsebujejo carinsko blago od pošiljk, ki ne vsebujejo carinskega blaga. Take pošiljke označijo " oproščeno carinskega postopka " in spustijo v prost promet. V prost promet se spustijo tudi pošiljke za tuja diplomatska predstavništva.

1. Dokazilo o vrednosti pošiljke:

Ne glede na pravilnik o carinski vrednosti blaga, fakture ni potrebno predložiti v naslednjih primerih:

• Kadar je iz podatkov v carinski deklaraciji C 2 / CP 3 ali z nalepke C 1 razvidno, da vrednost pošiljke ne presega 250 ECU;
• Kadar gre za pošiljke, naslovljene na posameznika z blagom, brez komercialne vrednosti, ki ni večja od 400 ECU;
• Kadar uvoženo blago ni namenjeno prodaji.

5. 6. 4. Postopek pri izvozu

Poštne pošiljke, ki se pošiljajo v tujino se lahko oddajo na vsaki pošti. Pošiljke, ki niso bile oddane na carinski pošti a jih je pošiljatelj prijavil za carinsko kontrolo na osnovi nalepke C 1. Poštne pošiljke, ki ne vsebujejo carinskega blaga, se štejejo za predložene v trenutku, ko jih sprejme pošta.Izvoz pošiljk dokaže izvoznik s predložitvijo dodatnega izvoda carinske deklaracije C 1 / CP 3 spremni pošti. V glavi dodatnega izvoza carinske deklaracije C 2 / CP 3 mora biti opomba " primerek za pošiljatelja Ť.

1. Odprava kontroliranih pošiljk:

Odprava kontroliranih pošiljk se opravi na podlagi zapisnika izmenjave. Za paketni poštni sklep pa carinska pošta sestavi poštno carinsko spremnico v štirih izvodih, ki jih overi carinski organ.
Izmenična pošta odpravi poštne pošiljke tujim izmeničnim poštam v predpisnih sklepih.

5. 6. 5. Vrste obrazcev

• Nalepka C 1;
• Carinska deklaracija C 2 / CP 3;
• ECL;
• Poštna carinska prijava;
• Poštna carinska spremnica;
• Potrdilo o plačanem carinskem dolgu;
• Zapisnik izmenjave P – 48;
• Zapisnik izmenjave C 18 ( kopenski prevoz );
• Zapisnik izmenjave AV 7 ( zračni promet );
• Nalepki " opravljen carinski postopek " in " oproščeno carinskega postopka ".

6. ZAKLJUČEK

V tej seminarski nalogi smo Vam poskušali razložiti posebnosti carinskega nadzora glede na vrsto transporta. Katere podatke smo dobili iz pravilnika o omejenih posebnostih. Ugotovili smo, da pravilnik določa fizični nadzor nad blagom ter carinsko vodenje evidenc, listin, ki spremljajo carinsko blago. Ugotovili smo tudi, da se v različnih vrstah transporta carinjenje razlikuje. Predvsem na podlagi listin.
Upamo, da smo Vam posebnosti carinskega nadzora vsaj nekoliko predstavili.

7. LITERATURA

• PRAVILNIK O POSEBNOSTIH CARINSKEGA NADZORA GLEDE NA OBLIKO TRANSPORTA ( UR. L. RS 56 / 95 ).

Avtor: Nataša Repolusk, Katja Fabčič, Dušan Kukec