Prava èlovekova dobrina je njegov spomin. Brez njega èlovek nima bogastva in ne pozna revšèine. Alexandre Smith
Vsi vemo kako pomemben je spomin. Zato bi ga radi tudi izboljšali.
Toèen in zanesljiv spomin je osnova za uspeh. Raziskave kažejo, da celotno znanje temelji na spominskih sposobnostih. Èe bi bili ob spomin, bi se morali vsako stvar uèiti znova kot novorojenèek. Že Platon je rekel: znanost ni niè drugega kot spominjanje.
Èimbolj jasna je stvar, lažje si jo zapomnimo in obratno, èim bolj je zamegljena, hitreje jo pozabimo.
Èlovek ne more pozabiti neèesa, èesar si ni zapomnil.
Èlovek nikoli ne pozabi tega, kar si je zapomnil, samo spomniti se mora.
Dober spomin je redko prirojen, najveèkrat ga pridobimo.
Temelje za znanstveno raziskovanje spomina je položil nemec Herman Ebbinghaus.Odkril je, da na spomin moèno vplivajo pomen in asociacije. Napisal je delo O spominjanju, za njim pa so še drugi nadaljevali s poskusi pomnjenja.
Kaj spomin sploh je?
Spomin je dejavnost razuma, ki omogoèa živim bitjem, da uravnavajo
svoje obnašanje, da bi obvladovali življenjske težave. Spomin
ohranja miselne mehanizme v delovanju in v nenehnem gibanju, ko krožijo
informacije, ki jih potrebuje za svoje delo.
Vloga spomina je v nekaterih primerih že na prvi pogled oèitna,
npr. za osnovne raèunske operacije, spominjanje naslovov,… V drugih
primerih je manj vidna kot npr. kadar gre za sprejemanje odloèitev, orientacijo
v prostoru,… Najveèja prednost spomina je, da nam je v oporo za
miselne dejavnosti - za povezovanje èasa in kroženja informacij.
Pomembno je tudi loèiti pojma spomin in pomnjenje. Spomin je zmožnost, da ohranimo in obnavljamo sprejete informacije, medtem ko je pomnjenje proces, ki nam to omogoèa.
Ne obstajata slab in dober spomin, obstajata le izurjen in neizurjen spomin. Skoraj vsi neizurjeni spomini so specializirani, kar pomeni, da kdor si zapomni imena in obraze, si ne more zapomniti tel. številk. Kdor si zapomni tel. številke, si za niè na svetu ne more zapomniti imen in obrazov ljudi.
Pri pomnjenju je zelo pomembna zavzetost. Dejstvo, da si lahko zelo dobro zapomnimo tiste stvari, za katere smo zavzeti, dokazuje, da imamo dober spomin. Prav tako velja, da èe bi bili zavzeti tudi za druge stvari, bi si tudi slednje zapomnili.
Prvo pravilo pomnjenja je: èe si želite izboljšati spomin,
se potrudite pomniti. Potrudite se in opazujte vse, kar si želite zapomniti.
Potruditi se morate zato, ker je na zaèetku nujno potreben napor. Vendar
boste hitro opazili da se boste morali truditi samo nekaj èasa, nato
pa trud sploh ne bo veè potreben.
Naèine oz. tehnike pomnjenja delimo na naravne in umetne.
Naravni naèini pomnjenja
Naèela za uspešno pomnjenje:
1. Svoje misli usmerite, da si boste nekaj toèno zapomnili ob doloèenem
èasu, preprosto si skušajte zapomniti.
2. Aktivno se odzivajte na izkušnjo ali doživetje, ki si jo morate
zapomniti; opazujte, poslušajte, govorite in razmišljajte o njej,
ko se dogaja.
3. Osvežite svoj spomin na dogodek ob primernem èasu, da bi si ga
toèno zapomnili in ne bi zbledel.
4. Usmerjajte svoje misli na pomen tistega, kar zavedno skladišèite,
da boste to povezali s èasom in vzpostavili oporo za razmišljanje.
Vse kar je potrebno, si zapišimo. To je najlažji in najhitrejši
naèin, da izboljšamo svoj spomin.
Èe hoèete obdržati v spominu kaj, kar bi lahko kasneje potrebovali
in bi se radi zanesli v natanènost svojega spomina, potem si:
" sistematièno beležite in
" dosledno organizirajte zapiske.
Pomembno je da podatek zapišemo v tistem trenutku, ko izvemo zanj. Predvsem
si zabeležite naloge in opravke, ki niso del vsakdanjih dejavnosti. To
vas bo spominjalo in opozarjalo, dokler jih ne boste opravili. Vendar pozor:
beležka ne služi samo kot nadomestilo za spomin. Že samo beleženje
prispeva k boljšemu zapomnjenju tistega, kar zapisujete na papir. Pomembno
je da so zapiski razumljivi.
Kako si lažje zapomnimo števila?
Razvršèanje po skupinah je eden najbolj preprostih naèinov,
kako organizirati spomin na naraven naèin. Èe si želite npr.zapomniti
daljšo tel.številko, lahko uporabite naèelo razvršèanja
po skupinah. Nekatere telefonske družbe postavljajo v ta namen èrtice
med števila npr.6-22-55. Tudi ritem glasu pomaga spominu. Kadar so števila
daljša, kot dovoljuje spominski obseg, je v prid, èe med skupine
vstavimo èrke. Primer: 45 k 5307 - 45. Takšni sistemi vodijo tudi
do tajnih šifer.
Kadarkoli si moramo zapomniti obširno gradivo, ga bomo razporedili v manjše
enote in skupine, ki tvorijo naravno celoto.
Pri pomnjenju je tudi zelo pomembno, da ste preprièani, da si lahko
zapomnite doloèeno stvar, to je usmerjena pozornost na predmet, osebo,
dogodek, podatek ali smisel tistega, kar predstavlja za nas nekaj, kar bomo
kasneje potrebovali. Kadar beremo ali poslušamo, si skušamo predstavljati,
o èem teèe beseda in to predstavljanje hkrati poveèa priklic
in samo poskušanje, da pomnimo in reproduciramo. Kar si želimo zapomniti,
naj bo vedno v središèu naše pozornosti. Vse novosti poskušajmo
povezati s tistim, kar smo si že zapomnili.
Zelo pomembna je tudi motivacija, težnja ali hotenje, da si nekaj zapomnimo.
Primer:
Napravili so poskus s študenti, ki so se uèili na pamet kitajske
besede. Ko so po dveh tednih preverili njihovo znanje, so ugotovili uspešnost
pri posameznikih, ki so se uèili z namenom, da bodo dolgo èasa
ohranili besede v svojem spominu. To razkriva, zakaj se uèenci, ki se
zelo veliko uèijo pred izpitom in samo za izpit, že nekaj dni kasneje
ne spomnijo veè gradiva, ki so ga predelali. Tako velik del znanja preprosto
izgine. Za dober spomin se torej odloèimo, kaj se bomo nauèili
z namenom, da bo ostalo v spominu dolgotrajno.
Pomniti moramo smotrno. To pomeni, da ima èlovek dober motiv, da si nekaj bolje zapomni kot drugo.
Najbolj uèinkovit bo spomin, èe bo težnja usmerjena na dejavnost, ki jo radi opravljamo.
Posebno dobro za spomin je , èe so cilji toèno doloèeni. Èe si samo zamegljeno prigovarjamo, da bomo izboljšali svoj spomin, je to preveè nedoloèeno in brez koristi. Postavite si toèno doloèene cilje, ki jih lahko dosežete v bližnji prihodnosti (kratkoroène cilje). Potrebno pa je imeti tudi trajne cilje,saj le ti dajejo spominu stalen namen in niso èasovno omejeni.
Èlovek si ne more nièesar zapomniti, èe tega pred tem
ne opazi.
Tisto, kar nismo pravilno razumeli, si ne moremo pravilno zapomniti.
Zakaj tako hitro pozabljamo?
Zato, ker si zapomnimo le, èe ustrezno reagiramo na tisto, kar se dogaja.
Da bi izboljšali spomin moramo svoj odziv ogreti. Ogrevanje je zlasti potrebno,
kadar se uèimo ali pazljivo beremo. Traja približno 15 min., da
postanemo dovolj motivirani in bodo vtisi dovolj moèni tudi za kasnejši
priklic. Po 15 min. pa se vrnemo nazaj na isto snov in osvežimo znanje
oz. spomin. Uèinek ogrevanja se izgubi, kadar preidemo na drugo temo.
Èe se na primer eno uro uèimo GEO in potem KE, se bomo morali
za KE znova ogreti. Tudi tokrat se bomo po 15 min. vrnili, da osvežimo
tisto kar smo brali v èasu, ko smo se ogrevali. Ogrevamo se tudi na zaèetku
dneva. Poskusi so pokazali, da takoj po tem, ko smo se prebudili, ne moremo
tako dobro pomniti snovi, kot èe smo prebujeni in ogreti.
Reagirati morate veèkrat na tisto, kar si želite zapomniti. Ponavljati morate doloèeno stvar, da bi si jo zapomnili. Raziskave so pokazale, da èe samo enkrat na glas ponovite tisto, kar ste nekaj sekund pred tem slišali - se bodo vaše spominske sposobnosti poveèale od 25% do 100%. Spomin izboljšamo tudi, èe ponavljamo ali reagiramo v intervalih. Za uèenje novih besed je primerna tudi metoda imenovana superlearning. Besedo, katero se želimo nauèiti, vedno glasno izgovorimo. Najprej glasno izgovorimo besedo v tujem jeziku, naredimo 4 sekundni premor, glasno povemo pomen besede v slovenšèini in èez 4 sek. še enkrat ponovimo izvirno besedo. Primer: el coche, 4 sek, avto, 4 sek, el coche, 4 sek.
Tudi raznovrstnost opravil prispeva k reagiranju in spodbuja spomin. Èe si želite nekaj zapomniti, aktivirajte èim veè èutil. Vsako èutilo prispeva k veèji reaktivnosti tj. moèneje reagirate in je hkrati še dodatno pomagalo za priklic v trenutku, ko se moramo spomniti podatka. Veèja možnost je, da si boste npr. zapomnili besedo, ki ste jo videli napisano in ki ste jo slišali kot pa tisto, ki ste jo samo videli napisano.
K izboljšanju spomina pripomore tudi, èe glasno izgovorimo, kar si želimo zapomniti. Najbolj uspešen sistem za povezovanje branja in govorjenja je takšen: najprej tiho preberite, kar si nameravate zapomniti. Ko berete, si prizadevajte, da boste razumeli, za kaj gre. Od èasa do èasa naredite premor in glasno ponovite glavne misli. Ponavljanje naj traja samo nekaj minut.
Pomembno za spomin je tudi obnavljanje.Èe ne boste obèasno ponavljali, boste postali pozabljivi. Spomin ne bo trajen, èe ga ne bomo stalno obnavljali. Zato moramo ponavljati vse življenje. Eden od najboljših naèinov za trden spomin je spominjanje ob pogovoru. Tako neprestano osvežujemo spomin.
Psihologi menijo, da spomin vkljuèuje niz postopkov, ki jih lahko opredelimo
kot 4 èlene v verigi: OPAŽANJE - OHRANJANJE - SPOMINJANJE - PREPOZNAVANJE.
Žal naš spomin slabi od èlena do èlena. Priklic je najšibkejši
èlen. Kako ga izboljšati?
Zamisliti si morate okolišèine v katerih ste bili, ko se je nekaj
zgodilo. Npr. kadar sreèate znanca, a se ne morete spomniti njegovega
imena, si živo zamislite okolišèine v katerih ste se kdaj sreèali
s tem èlovekom. Ko se boste domislili okolišèin, ko ste bili
s tem èlovekom, boste imeli vedno veè podatkov in informacij v
zvezi z pozabljenim imenom in naenkrat se bo ime pojavilo v vaši zavesti.
Poskusi kažejo, da tudi èustva moèno vplivajo na spomin. Uèinkovita so, kadar opazujemo in zaznavamo, a niso najboljša, kadar se skušamo spomniti. Zato moramo biti umirjeni, kadar se skušamo neèesa spomniti.
Tudi tehnika položaja pripomore k boljšemu priklicu. Na primer: študentje se lažje spomnijo snovi, èe so študirali v prostorih, kjer so opravljali izpite.
Kadar se uèite, stalno povezujte podatke, išèite podobnosti in razlike med njimi. Ne moremo si zapomniti vse snovi enako temeljito, zato je važno da že med uèenjem izlušèimo glavne misli, ki se jih nauèimo še posebej skrbno. Ko si priklièemo v spomin kljuèno misel, se bomo spomnili tudi pripadajoèih podrobnejših podatkov.
Tudi oznaèevanje lahko v veliki meri pomaga pri pomnjenju. Oznaèiti morate samo pojme, ki so vam popolnoma znani. Kljuène besede beležite na robu knjige že med prvim branjem ali si jih podèrtujte, uporabljajte tudi zelo veliko barv. Ko boste ponovno brali isto snov, boste verjetni spremenili nekatere in to pomeni, da napredujete in so vaše misli bolj jasne.
Umetni naèini pomnjenja
Pomnjenje je predvsem asociativen in strnjevalen proces, zelo odvisen od zamišljenih
kljuènih besed in pojmov. Vse, kar si želite zapomniti, morate na
nek naèin povezati v svojih mislih z že znanim.
Mnemotehnika je pravzaprav izurjen spomin in ni niè novega, saj so jih
uporabljali že stari Grki in Rimljani.
Osnova vseh spominskih tehnik je oblikovanje moènih asociacij. Pri vseh
asociacijah pa moramo uporabljati naslednje dejavnike, ki krepijo èloveški
spomin:
" izjemnost - asociacija mora biti nekaj posebnega, da je ne boste mogli
pomešati s kako drugo
" pretiravanje - èim bolj je predstava pretirana tem bolje in tem
bolj jasen bo spomin nanjo
" èutnost - vkljuèevati morate vse èute, predstave
ne smejo biti le vizualne, ker si tako ne bomo tako zapomnili, kot èe
dodamo še barve, tridimenzionalnost, zvok, …
" jasnost - preveè zapletene, abstraktne ali zmedene povezave ne
koristijo
" prostaškost - vsako opolzkost si izredno dobro priklièemo
Besede tujega jezika in abstraktne pojme si zapomnimo s pomoèjo tehnike,
ki se imenuje sistem zamenjave besed. Vse besede ki si jih morate zapomniti
zamenjajte z mislijo, ki že ima nek pomen za vas, ki jo že poznate.
Ves postopek traja le delèek sekunde. Beseda ali misel ki vam pride najprej
na misel, ko slišite nerazumljivo besedo, je najboljša za zamenjavo.
Primer: španska beseda za ptico je pajaro. Beseda za zamenjavo je lahko
pehar (pekaè). Lahko si predstavljate polno peèico peharjev ali
kako ptice letijo iz peharja, ko odprete peèico. Kadarkoli se boste spomnili
na pehar, vam bo prišla na misel španska beseda za ptico - pajaro.
Ni nujno da je beseda, ki jo izberete za zamenjavo, enaka izvirni. Še dva
primera: hermano je v španšèini brat. Beseda za zamenjavo bi
lahko bila jermen. Zamislimo si svojega brata, kako ga nekdo tepe z jermenom.
Vasa pomeni v španšèini kozarec. Predstavljajte si da pijete
namesto iz kozarca iz cvetliène vaze.
Poznana je tudi metoda povezovanja. Predmet, ki si ga želimo zapomniti
pravzaprav povežemo z drugimi predmeti in tako ustvarimo verigo.Celotni
sistem povezovanja se sestoji iz povezovanja prvega predmeta z drugim, drugega
s tretjim itd. Povezovati je treba na kar se da smešen ali nelogièen
naèin. Najpomembnejše je, da morate v mislih videti izbrano sliko.
Primer: zapomniti si moramo zaporedoma besede:
preproga, papir, steklenica, postelja, riba, stol, okno, telefon, cigareta,
žebelj
Zamislite si npr. preprogo v vašem stanovanju. Povežite preprogo s
papirjem. Povezava mora biti karseda nelogièna in smešna. Npr. lahko
si predstavljate papirnato preprogo v svoji sobi ali kako pišete na preprogo
namesto na papir. Sedaj morate povezati papir in steklenico. Lahko si predstavljate
kako pišete na ogromno steklenico. Ne razmišljajte dolgo da bi našli
najbolj logièno povezavo, kajti prva smešna povezava, ki vam pride
na misel, je pogosto najboljša. Sedaj na smešen naèin povežite
steklenico in posteljo, potem posteljo in ribo itd. Na koncu, ko ste povezali
še cigareto in žebelj, ponovite vse predmete od zaèetka do
konca spiska po vratnem redu. Ni težko, le predstavljati si morate znati
nelogiène in smešne povezave.
Èe si zelo težko zapomnite števila, uporabite ta naèin
s pretvarjanjem številk v èrke. Na pamet se morate (spet s pomoèjo
asociacij) nauèiti da je:
1 - d, t 4 - r 7 - k, g 0 - c, z, s
2 - n 5 - l 8 - f, v
3 - m 6 - è, š , ž 9 - p, b
Kadarkoli naletimo na enako št., pretvorimo vsako številko v ustrezno èrko in z dodajanjem samoglasnikov tvorimo besedo ali veè besed. Primer: želite si zapomniti tel. št. 336-702. ko pretvorimo številke v èrke, dobimo M M È K S N. Iz teh èrk lahko sestavimo 3 besede: mama, èaka, sina.
Poznamo še metodo s katero si zapomnimo številke, ne da bi bilo potrebno
pretvarjati števila v èrke. Za vsako število izberemo besedo,
ki ima ustrezno št. èrk in je v povezavi s številko, ki si
jo moramo zapomniti. Primer: 1749 - letnica Goethejeva rojstva
Tisoè lahko izpustimo, ker je samo po sebi razumljivo. Zdaj želite
poiskati 3 besede, ki bodo imele 7, 4 in 9 èrk. Lahko bi bilo takole:
7 4 9
svoboda piše Frankfurt
Nekatere skupine števil si lahko bolje zapomnimo tudi ob pomoèi
raèunskih operacij. Primeri:
2244 (lahko pomeni 2+2=4, da, res je 4)
3618 (lahko pomeni 3x6=18)
2468 (pomeni 2+2+2+2)
Zakon prevladujoèe pozornosti pravi, da lahko mislimo samo na eno stvar naenkrat. Morda menite, da lahko hkrati poslušate radio in berete knjigo. Dejansko vaša pozornost preskakuje z radia h knjigi in nazaj - in zbranost pri branju je zato neprimerno manjša. Nauèiti se morate misliti samo na eno stvar naenkrat.
Nekateri si nikakor ne morejo zapomniti imen in jih uskladiti z obrazi. Poglejmo,
kako bi si zapomnili imena.
Ustvariti morate povezavo med imenom in obrazom. Osebo, katere ime si želite
zapomniti, si najprej dobro oglejte Bodite pozorni na podrobnosti na njegovem
obrazu.
Naslednji korak je, da povežete videz obraza z imenom.
Najprej morate ime dobro slišati.
Èe imena niste slišali in èe niste preprièani, da
ste ga razumeli, ga prosite, naj vam ime ponovi.
Èe ne veste, kako se ime piše, naj vam ga ta oseba èrkuje.
Tudi tako si ga boste bolje zapomnili.
Potem njegovo ime še vi ponovite.
Poišèite tudi vidno zvezo med obrazom in imenom osebe, nekaj kar
povezuje fiziène znaèilnosti obraza z imenom.
Vprašajte se, èe poznate še koga z enakim imenom in si skušajte
predstavljati, da kaj skupaj opravljata.
Pogosto ponavljajte ime osebe med pogovorom z njo, seveda ne kot obsedenci,
izgovarjajte ga takrat, ko boste èutili, da je to primerno.
Tudi, ko se boste poslavljali ne pozabite omeniti imena osebe.
Lahko si mnemotehnièno sredstvo tudi izmislimo. Ena najpomembnejših in uporabnih sredstev je akronim. Gre za besedo, ki je sestavljena iz zaèetnih èrk tega, kar si skušate zapomniti. Primer: akronim SRCe nam lahko pomaga priklicati imena politikov, ki so se sestali na Jalti (Stalin, Roosevelt in Churchill).
Tudi z oblikovanjem miselnega vzorca krepite spomin. Namesto zapiskov si izdelajte miselne vzorce in prihranili boste èas. Klasièno linearno zapisovanje je zamudno , kajti veèinoma si zapisujemo preveè besed. Da si zapomnite, ne potrebujete veliko besed, lahko dalj èasa zbrano poslušate in hkrati tudi sodelujete pri uri.
Vèasih se je treba nauèiti na pamet veliko snovi, npr. pesem.Takrat
uporabite metodo celotnega uèenja in se ne uèite npr. pesmi po
košèkih, po vrsticah - nauèite se jo v celoti.
Preberite vse do konca in poskusite vse razumeti.
Še enkrat vse hitro preberite in potem še enkrat.
Zdaj preberite na glas in se poslušajte.
Ponovno berite glasno in si predstavljajte èim veè vidnih podob.
Še enkrat preberite na glas in jo dopolnite z dejanji ali gibi.
Vse to, se pravi celoten vzorec ponovite še enkrat.
Se pravi da ste ponovili pesem 12 krat in jo sedaj znate.
Opustite slabe navade pomnjenja in jih zamenjajte z dobrimi. Slabo navado pomnjenja
ima tisti, ki popušèa svoji muhavosti. Slaba navada spominjanja
je tudi, èe si izmišljamo izgovore in išèemo razloge,
ki se kažejo kot pravi in potem celo delujemo po njihovem nareku.
Kako izboljšati spomin
Tukaj je nekaj naèinov, kako si èim bolj uèinkovito zapomniti
razliène stvari:
" Preden si poskušaš kaj zapomniti bodi zbran in sprošèen.
" Poskusi razumeti snov, ne se jo samo "napiflat" na pamet, še
posebej, èe je taka vrsta snovi, ki jo je treba najprej dojeti.
" Poišèi širši vzorec oziroma idejo, ki jo tekst
predstavlja in sestavi dele informacij v smiselne celote.
" Poveži novo znanje s tistim, kar že veš.
" Postavi tisto, kar si se pravkar nauèil, v kontekst ostalega znanja
in ga poveži skupaj.
" Izkoristi èim veè èutov tako, da uporabljaš
skice, razpredelnice, glasbo. Veè èutov kot uporabiš pri
uèenju, veè si boš zapomnil. Tudi korakanje gor in dol po
sobi nudi boljše rezultate, pri obujanju spomina.
" Uporabljaj sredstva mnemotehnike kot so rime ali formule, ki pomagajo
priklicati spomin. Akronim SRCe nam lahko pomaga priklicati imena politikov,
ki so se sestali na Jalti (Stalin, Roosevelt in Churchill)
" Ponovi kar si se nauèil kolikor pogosto lahko. Uporabi to zanje
v pogovoru ali v praksi, razpravljaj o nauèeni snovi s prijatelji. Ponavljanje
in uporaba nauèenega sta kljuè do dolgoroènega spomina.
" Stvari, ki te zanimajo si boš veliko lažje zapomnil, zato se
poskušaj motivirati.
" Prikaži si snov kot zelo zanimivo.
" Spomin in možgani bolje delujejo, èe si spoèit in
naspan. Pomembno je tudi, da spiješ dovolj veliko kolièino vode.
" Napiši ali recitiraj na glas kar si se pravkar nauèil - pomaga,
da se ti snov vtisne v spomin.
" Nekateri menijo, da èe ponovijo snov trikrat, si jo zagotovo zapomnijo.
Morda je 3 res èarobna številka pri pomnjenju.
" Èe imaš takšen talent, kot sta si ga lastila Prešern
ali Gregorèiè, poskušaj sestaviti pesmico z rimo in si na
tak naèin zapomni glavne podatke.
" Barve pomagajo izboljšati spomin, ko gre npr. za tuje besede, zato
uporabljaj veliko barvnih flomastrov in listkov pri uèenju.
" Raziskave možganov dokazujejo, da odrasli potrebujejo minimalno
8 do 12 kozarcev vode dnevno za dobro delovanje možganov. Prvi del možganov,
ki utrpi posledice dehidracije je podroèje spomina.
" Posnemi si snov, ki si jo moraš zapomniti na kaseto. Tako jo lahko
poslušaš preden greš spat, ko hodiš po ulici ali se voziš
na avtobusu,v avtu ali pa tudi medtem ko delaš kaj drugega po stanovanju.
" Nauèeno snov poskušaj komu razložiti. Tako si jo boš
veliko bolj zapomnil (ne pozabi: znanje moraš uporabiti še v praksi),
poleg tega boš ugotovil, èe si snov tudi zares razumel in odkril
kje so še problemi.
" Kot je bilo že omenjeno, pri pomnjenju zelo pomaga, da smo sprošèeni,
zato je dobro, da nekajkrat globoko vdihnemo medtem ko se uèimo. S tem
si zbistrimo misli in sprostimo telo.
" Koristno si je delati zapiske snovi, ki se jo uèimo in to strnjeno
na majhen papir ali v zvezek. Èe delamo zapiske si snov bolje zapomnimo
in jo sproti analiziramo. Ko pa jo je potrebno ponoviti gre hitreje ko preletimo
le strnjene zapiske na par listièih (kot pa èe bi imeli goro papirja
pred seboj).
" Kljub vsem tehnikam pomnjenja, niè ne pomaga tako kot sprošèeno
telo. Meditacija je tukaj zelo uèinkovita.
" Uporabljaj asociacije in si v misli priklièi èim bolj smešne
slike, v katere povežeš glavne podatke. Èe si hoèemo
npr. zapomniti naš sonèen sistem- Merkur, Venera, Zemlja, Mars,
Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton- lahko uporabimo prve èrke in naredimo
ven stavek. Moja Veverica zmeraj mora jesti samo ušive neprimerne pomije
ali Moja Vera zelo malo joèe saj uradno nima potrebe.
| Avtor: |
|
|
