Bolj ko se večajo sposobnosti računalnikov, večja je njihova vloga pri ustvarjalnem pisanju. Grafika, uporabna umetnost, reklame in filmska animacija so področja, kjer je delo računalnikov 100% izkoriąčeno. Toda prostoročna umetnost ostaja prostoročna, tem "teritoriju" je računalnik lahko le v postranski - subsidiarni - vlogi. Zato pa računalnik zelo napreduje v glasbi, ki temelji na matematično razporejenih viąinah tona, in se ustvarjanje, kompozicija ter shranjevanje glasbe zlahka opravljajo z računalnikom. Kromatična skala je skoraj enakomerno razporejena in se razteza od komaj sliąnih do najviąjih glasov - to pa so "podatki", s katerimi računalnik zlahka "operira".

Računalnik ustvarja zvok na različne načine: lahko z določeno frekvenco zaniha membrano v zvočniku in povzroči ton primerne viąine. Nadzoruje lahko elektronska vezja, ki so narejena posebej za oddajanje zvoka ( SINTETIZATOR ), lahko pa tudi razčleni zvok iz naravnega okolja in ga reproducira. Ta vrsta računalniąkega programa za oddajanje zvoka "posluąa" vsako prvino glasu - ptičjo pesem, klavir ali letalo - in izrazi vsako prvino glasu v obliki ątevilk. V glasu je veliko prvin - viąina, glasnost, trajanje, upadanje itd. - in za prodajo je izdelanih nekaj računalniąkih glasbenih instrumentov, ki so sposobni zbirati glasove iz narave. Ti GLASOVI so na voljo komponistom in glasbenikom. Tako dobimo razburljive in pred tem neznane glasove, ki se sedaj pojavljajo na ątevilnih uspeąnih ploąčah, kasetah, CD-jih.

Mikroprocesor lahko tudi shrani podatke, ki so pozneje na voljo pri popravljanju, kar je v veliko pomoč otrokom, ki se učijo igranja na instrument, glasbene teorije ali ątudirajo kompozicijo.

GLASBENA KOMPOZICIJA se danes na veliko okoriąča z računalniki, saj le-ti omogočajo skladateljem skrbno graditev in obdelavo, preden končno pritisnejo na gumb in "zaigrajo". To je skladanje v "nestvarnem času", ki se nanaąa na postopno graditev kompozicije, s hitrostjo, ki jo izbere uporabnik, in si jo nato zaigra od začetka, da oblikuje celotno skladbo. Taka glasba je danes na vrhu TOP lestvic, njen nadzor pa prehaja z izvajalca na skladatelja.

Poznamo 2 načina uporabe mikroprocesorja za pomoč pri skladanju in pouku glasbe:

1) vdelava mikroprocesorja v glasbilo

2) izvajanje programov na mikroračunalnikih, ki bodo proizvajali na zaslonu tone in glasbeni pouk.

IZ PRETEKLOSTI . . .

Prvo prenosno mikro glasbilo se je pojavilo leta 1981. Glasbeni svet je bil pretresen, ko je japonsko podjetje CASIO začelo izdelovati drobno glasbilo z računalnikom: imenovalo se je VL - Tone in je stalo 35 funtov. Mali instrument ( 280 x 127 mm ) je bil prvo poceni PROGRAMIBILNO GLASBILO na trľiąču. Baterijsko napajan VL - Tone lahko zapiąe do 100 not in jih nato zaigra z viąino ritmom in hitrostjo po učenčevi izbiri in s primerno avtomatsko dodano ritmično spremljavo. Na voljo je 10 vrst ritmov, razmerje med ritmom in melodijo lahko uravnavamo. 5 glasov uporabniku omogoča izbiro med zvokom klavirja, sintetizatorja, violine, flavte, kitare ali zvoki ADSR ( = kratica za stanje amplitude zvoka: naraąčanje, padanje, ohranjanje, sproąčanje). Izbira te glasovne podlage omogoča učencu, da si ustvari lasten zvok, medtem ko se seznanja z naravo samih glasov. VL - Tone je bil nekakąno "tehnoloąko darilo nenadarjenim".

Elektronski mehanični klavir

Danes klaviatura vodi tehniko, časovno usklajevanje in izraz, učitelj pa se lahko posveti razvoju glasbenih poti, izbiri gradiva in posameznikovemu izraľanju. S takim programom lahko tudi začetnik postane izurjen pianist. Te velike spremembe pa vsebujejo strah pri tradicionalistih, ki opaľajo, da otroke veliko bolj pritegnejo zanimive glasbene igre na računalniąki igrači s klaviaturo, kot pa "navaden" način učenja na instrument.

PROGRAM "GLASBENIK"

je eden najzanimivejąih programov, aktualnih v prejąnjem desetletju. Izdelalo ga je podjetje Philips za računalnik G7000 Videopac. Zraven programa se vključi ąe kartonska klaviatura s 16 tipkami, ki se prilaga dvodimenzionalni ( 2D ) tiskani tipkovnici na računalniku. Med trajanjem programa se računalnik učinkovito prilagodi glasbenim potrebam. Tipkovnice, občutljive na dotik, zelo dobro delujejo na pri normalnem računalniąkem delu, ko pa jih prilagodimo za glasbeno rabo, mora igralec poiskati pravilen prstni red , da se izogne napakam. Ko vstavimo program "Glasbenik", na alfanumerično tipkovnico namestimo kartonsko klaviaturo in vključimo računalnik, dobimo na zaslonu dve notni črtovji z violinskim in basovskim ključem. Moľna sta dva načina igranja: " v stvarnem času" in posneto. če začne igralec pritiskati note, ko je zaslon zelen, igra na klaviaturo tako kot na vsak navaden instrument s klaviaturo. Z vsakim udarcem se na zaslonu pojavi ustrezna nota. Igranje

v "stvarnem času" računalnik spremeni v note, notne dolľine, ritme in odmore. Za noben del programa niso pripisane matematične vrednosti. Učenec sliąi in vidi kar igra. Ta računalnik je bilo teľko programirati, pa tudi moľnosti za shranjevanje programov ni bilo.

PROGRAM "SKLADATELJ"

je ľe naprednejąi in v 80-ih letih ocenjen kot zelo dober, primeren za hiąni računalnik TI - 99 / 4A . Učencu ponuja 3 glasove, ki jih nadzoruje software z izbirnikom. TI - 99 / 4A ima popolne barvnesposobnosti. Omembe vreden je podprogram "Zvočne slike", ki predstavlja metodo pisanja. Le ta opuąča tradicionalno črtovje in omogoča, da na zaslon nariąemo svoje melodije na način diagramov, ki kaľejo relativno dviganje in spuąčanje melodije. Tako nam je računalnik prikazal tudi grafično podobo poteka melodije.

IZHOD ZA TISKANJE NOT ( " ZAPISOVALEC NOT " )

Program poganja navaden računalniąki tiskalnik, ki tiska monofonsko glasbo neposredno z glasbene tipkovnice - učencu omogoča neposredno igranje v računalnik prek klaviature. Glasba se na zaslonu spreminja v note - vse časovne vrednosti ( 1/2, 1/4, 1/8, -, Z, z ) zazna avtomatsko. če ľelimo, nam celo izpiąe kopijo.

Računalniki odpravljajo monotonijo glasbene teorije in učenja tehnike igranja na instrument. Kljub ugovoru nekaterih računalniątvu sovraľnih glasbenikov ľe začetni sistemi zahtevajo precejąnje poznavanje glasbene teorije, da o popolni izrabi glasbenih programov sploh ne govorimo. Lahko rečemo, da je nadzor nad skladanjem in kompozicijo, ki ga do uporabe računalnikov ąe nismo poznali, koristna nagrada za napredne učitelje in učence.

ZVOK IZ TVOJEGA HI©NEGA RAčUNALNIKA

Zvok je posebno zanimiv pri igranju, saj se da z zelo preprostimi učinki doseči, da računalniąka igra resnično zaľivi. Kot zanimivost navajam spoznanje, do katerega so priąli v igralnicah na srečo. če namreč kak igralni avtomat izgubi zvok, se igralci nič več ne zmenijo zanj, pa čeprav čisto v redu funkcionira.Očitno je ljudem vąeč zvočno ozadje kot dopolnilo k igri.

KAKO RAčUNALNIKI PROIZVAJAJO ZVOK

Za računalnik je KODA elektronski signal, ki ga imenujemo DIGITALNI SIGNAL. Elektronsko so dvojiąke ątevilke predstavljene z dvema različnima napetostima. Grafično prikazujemo spremembo kot PRAVOKOTNI VAL ali IMPULZ. Ta lahko zavzema samo dve vrednosti, 1 in 2, ki sta označeni kot VRH in DNO signala. Računalnik lahko poąilja zaporedja bitov elektronskemu vezju, ki krmili zvočnik. Odvisno od časovnega intervala, v katerem signal spreminja svojo vrednost med 0 in 1 ( tj. ©IRINO IMPULZA ) in obratno, se spreminja FREKVENCA ZVOKA ( tj. pogostnost spreminjanja vrednosti impulza ).

čeprav je zvok, proizveden s pravokotnimi impulzi, kar prijeten, je seveda zelo omejen.Tradicionalna glasbila proizvajajo zvoke, ki imajo mnogo bolj razgibane oblike in note, ki se spreminjajo tako glede trajanja in jakosti kakor tudi glede viąine. Računalnik, ki jih ľeli posnemati, mora biti sposoben oblikovati note in generirati različne oblike impulzov.

Pri oblikovanju različnih not so si strokovnjaki pomagali s funkcijo ENVELOPE. Tej funkciji so sledila različna zaporedja ątevil, ki so opisovala vsako noto zelo natančno.Razdelila so jo na 4 FAZE:

(1) vzpon

(2) spust

(3) trajanje

(4) sprostitev

S spreminjanjem viąine in glasnosti v teh fazah je bilo moľno proizvesti kar dober posnetek nekaterih glasbil, npr. flavto ali boben, pa tudi drugih učinkov, kot npr. ladijsko sireno, ploskanje in hojo.

Oblikovanje impulzov je bilo moľno tudi na računalniku COMMODORE 64, ki je proizvajal tri različice:

(1) standardne pravokotne

(2) ľagaste

(3) trikotne

Iz teh impulzov smo lahko napravili različne note ali oblike zvokov.

Računalniki, ki so bili sposobni oblikovati zvoke ( ENVELOPE ), so običajno uporabljali tudi več različnih zvočnih kanalov. Zato so se dali programirati tudi tako, da so igrali različne note SIMULTANO. Seveda je bil učinek takoj večji od tistega, ko je igrala le ena sama nota.

BELI ©UM

To je nasprotje zvoka,ki se kaľe kot posebna vrsta brezobličnega ąuma in ima nepravilno obliko impulzov. Le-ta povzroča ąumenje na zvočniku in je posebno uporaben v igrah. Tako lahko sliąimo treske, udarce, eksplozije in podobno.

IGRANJE PRAVE GLASBE.....

Zvok, ki je spremljal programe hiąnih računalnikov, je kot partnerja potreboval ąe KASETOFON. Z njim so oľiveli programi z zvokom ali s ąumom, čeprav nekateri računalniki niso imeli vgrajenih zvočnih naprav. S kaseto se je dalo glasbeno opremiti ali celo komentirati igro na zaslonu.

USTVARJANJE ZVOKA NA COMMODORE 64

Oglejmo si 5 parametrov, ki so bili potrebni za ustvarjanje zvoka na tem hiąnem računalniku:

(1) glasnost

(2) oblika zvočnega vala

(3) hitrost naraąčanja glasnosti od ničelnega nivoja do njene maksimalne vrednosti

(4) trajanje tona na določeni glasnosti

(5) visoka oz. nizka frekvenca

Prvi ątirje parametri so se običajno nastavili le enkrat, visoka in nizka frekvenca pa sta morali biti nastavljeni za vsako noto posebej.

ZVOčNI UčINKI

Za razliko od glasbe so zvočni učinki vezani bolj na posebne, programirane akcije, kot so npr. eksplozije ali pa celo opozorilni signali v poslovnih programih, ki so uporabnika obvarovali pred izbrisom podatkov na disku. Tudi pri commodore 64 je bilo kar nekaj moľnosti za oblikovanje različnih zvočnih učinkov.

RAčUNALNI©KI ZVOK

Kot smo videli, je ľe večina hiąnih računalnikov igrala melodije, uporabljala zvočne efekte ter celo izgovarjala besede. Računalniki, ki so ľe pred prihodom osebnih računalnikov proizvajali zvok, so imeli vgrajeno posebno vezje, imenovano GENERATOR oziroma SINTETIZATOR ZVOKA. Kakor hitro smo vtipkali ukaz za zvok, je ľe računalnik poslal generatorju sporočilo v " strojnem " jeziku, kakąen zvok naj napravi. Generator zvoka je poslal električni signal preko ojačevalca do zvočnika. Signal je povzročil nihanje membrane in to je bilo sliąati kot zvok. Različni signali so različno zanihali membrano zvočnika in to smo sliąali kot različne zvoke.

ZVOčNI VALOVI

To ni nič drugega kot nihanje zraka, ki ga je povzročil zvočnik.

VI©INA VALA

Pove nam, kako glasen je ton.

©IRINA VALA oz. VALOVNA DOL®INA

Pove nam, kako visok oz. nizek je ton.

ZVOčNA OVOJNICA

Gre za časovno spreminjanje glasnosti.

..... pa je postal osebni računalnik !

Na prehodu iz hiąnih v osebne računalnike je trľiąče zapolnjevalo vedno več ZVOčNIH GENERATORJEV - ojačevalcev z zvočnikom za glasnejąe zvočne učinke ali glasbo, ki se je komponirala s pomočjo računalnika.

..... in iz sedanjosti - neverjetno, kaj vse si lahko privoąčimo danes !

ULTRASOUND

To je glasbeni program, namenjen vsem, ki ne potrebujejo uslug profesionalnih tonskih studijev. To pomeni, da pokriva populacijo od neglasbenikov prek koketneľev in amaterjev do profesionalcev, ki potrebujejo hitri " interni demo " - informativni zapis zamisli za člane skupine ali sodelavce, ki nato to idejo uresničujejo na drugi ustrezni ravni. Npr. predstaviti ali preveriti novo frazo na basu, kombinacijo inątrumentov, različne aranľmaje, večpredstavno glasbeno opremo, DJ mix, samoučenje, različne kombinacije ..... vse to je delo za Ultrasound. Program ima GM - to je standard, ki omogoča prepoznavanje zvokov, tako moramo le izbrati inątrumente na meąalni mizi, o vsem drugem pa se bodo maąine dogovorile same !

Na voljo sta 2 BANKI INTERNIH ZVOKOV :

(1) 128 različnih inątrumentov - od orkestrskih do električnih

(2) 87 bobnov

Vsi zvoki doseľejo raven uporabnosti oziroma za uho relevantne zvočne informacije. Program nam izbrane zvoke v " auditions " oknu prikaľe vse hkrati in to okno razdeli na toliko delov, kolikor je zvokov. Tako lahko izbrane zvoke preizkuąamo in ąe enkrat razmislimo o svojem izboru inątrumentalne zasedbe.

Na voljo sta tudi 2 ME©ALNI MIZI :

(1) taka, ki je podobna meąalcem, ki jih ima vsaka glasbena kartica

( lahko meąamo MIDI, Wave, mikrofonske, line in cd signale )

(2) in taka, ki ima kanale, klasične komande

( kot kasetofon - stop, rew, fwd, rec ...)

Posnete sekvence editiramo v dveh oknih :

(1) NOTNO OKNO

(2) LIST EDITOR

" KEY EDIT OKNO " dovoljuje, da z zvokom delamo vse, kar hočemo in to tudi vidimo, npr. viąina, trajanje, jakost ..... pregledna mreľa torej !

Program ponuja tudi posebne usluge za posamezne inątrumente, npr. za isti akord postreľe z več različnimi prijemi na kitari - vse to pa je seveda tudi napisano in narisano.

Naj omenim le ąe podprogram WAVE LITE, katerega vsebuje Ultrasound Max paket. Z njim snemamo in editiramo avdiosignale.

DEMO PROGRAMI

Demo je izdelek večpredstavne umetnosti, katerega edini namen je v samem sebi. Nikdar ni le mnoľica statističnih slik ali animacij - bistvo dema je PROGRAM, ki v realnem času preračunava in izvrąuje vse vrste učinkov, hkrati pa ąe predvaja digitalno glasbo.

Demo programe izdelujejo skupine, ki jih sestavljajo učenci in ątudentje do 24. leta starosti. Dostikrat so člani skupin iz posameznih drľav, komunicirajo pa preko IRC in E-maila.

Tako je nastala prava DEMO SCENA, ki vključuje vse, ki demo programe izdelujejo ali pri tem pomagajo.

Za odličen demo je potrebna :

(1) meąanica glasbe

(2) meąanica grafike

(3) meąanica programa

Grafiki in koderji med letom pripravljajo slike in programčke za opravljanje različnih nalog, npr. kontrolo glasbe, grafičnih učinkov ipd. Glasbenik pripravi s posebnim programom ( TRACKER ) ąe glasbo, ki je temelj za ritem dema, saj z njo uskladi grafične učinke,

ki predstavljajo bistveni del dema. Programiranje demov je zelo podobno programiranju iger.

ZVOčNI EFEKTI IN QUATTRO PRO V PRAKSI

Zvočni efekti so navaden digitaliziran zvok, ki ga Quattro reproducira preko zvočnika v računalniku. Zvočni efekti so shranjeni v datotekah s končnico SND, ki jih dobimo na disk ob instalaciji Quattra. Veliko zvočnih datotek je tudi na disketah PROVIEW, ki jih dobimo skupaj s Quattrom ( z verzijo 3. 01 ).

Zvočni efekti, ki jih dobimo s Quattrom so :

-------------------------------------------------------------------------------------------

DATOTEKA ZVOK

-------------------------------------------------------------------------------------------

DRUMS. SND bobni

FANFARE. SND fanfare

THANKS. SND moąki glas, ki reče " hvala "

APPLAUSE. SND ploskanje in ľviľganje

CANNONS. SND streljanje

WOW. SND moąki glas reče "Uau"

-------------------------------------------------------------------------------------------

Zvočni efekti zelo obremenijo računalnik, zato tu veljajo ąe posebni pogoji. Kvaliteta zvoka je odvisna od kvalitete zvočnika v računalniku in PC računalnik ni ravno znan po svojih pevskih sposobnostih. Zvočni efekti pa ne delujejo pravilno, če smo Quattro pognali iz okolja Windows ali v omreľju.

Računalniki na posvečenem področju - povzetek

©e pred nekaj leti so imeli računalnike le za "preľvekovalce ątevilk", ki samo podajajo statistike in razne napovedi. Danes opravljajo najrazličnejąe naloge na vseh področjih - tudi v umetnosti, ki je ocenjena kot najviąja oblika izraľanja jaza. Seminarska naloga nam priča, kako temeljito lahko en sam programski paket spremeni glasbeno sceno. Moramo pa poudariti, da PC-ji (osebni računalniki) niso ravno znani po svojih pevskih sposobnostih, zato pa so toliko bolj razviti posamezni programi, ki obstajajo zgolj zaradi popestritve posvečenega področja - na tak način si "pot med zvezde" utirajo tudi UltraSound in razni DEMO programi, ki v rekordnem času preračunavajo in izvrąujejo celo vrsto učinkov, hkrati pa ąe predvajajo digitalno glasbo!

SLOVAR TUJK - RAčUNALNI©KIH IZRAZOV

(1) SOUND GENERATOR - generator zvoka

* pripomoček, ki so ga imeli hiąni računalniki za zbujanje zvokov

(2) SIMULATION - simulacija

* predstavitev nekega fizičnega sistema ali procesa z računalniąkim programom, npr. simulacija letenja z letalom

(3) ARTIFICIAL INTELIGENCE - umetna inteligenca

* zmoľnost nekega razvitega računalniąkega programa, da se uči in vgrajuje svoje "izkuąnje" v program

VIRI

(1) Ray Hammond: Računalniki in vaą otrok

(2) Borut Krľiąnik: UltraSound, PC mediji 1996

(3) Vid Jakulin . Demo programi / tisti pravi, PC mediji 1996

(4) Susan Curran & Ray Curnow . Igra, grafika in zvoki

(5) Judy Tatchell & Bill Benett . Spoznajmo mikro računalnik

(6) Borislav Mitrović et al. . Osebni računalnik

(7) Commodore 64 / priročnik za uporabo

(8) Slovar računalniąkih izrazov za hiąni računalnik

(9) Branko ©afarič . Quattro pro v praksi (1992)

Avtor: Dejan Kokolj