Referat iz slovenščine
Avtor: Štrubelj Matej
Datum: december 97
BESEDA O AVTORJU
Cankarjev življenjepis:Ivan Cankar najpomembnejši slovenski prozaist in najbolj vsestranski slovenski pisatelj se je rodil 10.5.1876 na Vrhniki, v hiši revnega obrtnika. Osnovno šolo je končal v Vrhniki, 1888 je odšel na Ljubljansko realko, 1896 na Dunaj študirat tehniko (kasneje prepis na slavistiko); 1897 se je vrnil na Vrhniko, kjer je ostal dokler mu ni umrla mati.po materini smrti je odšel na Dunaj , kjer je ostal do 1907 leta, nato pa se je dokončno vrnil v Ljubljano. Vse do leta 1917 je živel na Rožniku, tik pred smrtjo pa se je preselil nazaj v Ljubljano, kjer je 11. decembra 1918, tako kot njegovi sodobniki, predstavniki moderne,umrl v cukrarni. Z njegovo smrtjo se je to ustvarjalno obdobje tudi končalo.
Cankar kot osebnost:
Cankar 4. predstavnik moderne, je bil telesno zelo šibak, zato pa duhovno nenavadno močna, vsestransko razvita osebnost z izredno ostrim umom, sposobnim predirne kritike okolja, samega sebe, pa tudi paradoksov, ironije in sarkazma, s čimer se je spajala močna čustvenost, kateri se je pridruževal še izredno razvit etničen čut. Zaradi teh značilnosti je za Cankarja značilno neravnovesje med duhovno in telesno obliko življenja. Podobno kot Kette in Murn, je že zelo zgodaj spoznal razliko med duhovno in čutno ljubeznijo. Tega ni mogel v svojem življenju nikoli premagati; pozneje ga je celo stopnjeval s tem da je duhovno ljubezen povezoval s spominom na umrlo mater, ki mu je pomenila simbol čiste ljubezni, žrtvovanja za druge in zato najvišji ideal človečnosti.
Glede na druge pisatelje je Cankarju edinemu uspelo, da je vzdržal v svojem radikalnem intelektualstvu; namreč vsi drugi so se spreobrnili. To je zmogel saj je ostal prvi slovenski profesionalni pisatelj (resda da je imel idealne pogoje-razvoj slovenske družbe, dovolj široka plast bravstva ...)
Cankarjev pisateljski razvoj:
Njegov pisateljski razvoj razdelimo na troje enako dolgih, po svojem pomenu in značilnostih pa prav neenakih obdobij. Natančnih meja med njimi ni ima pa vsako svoje značilnosti.
MLADOSTNO OBDOBJE:
Prvo obdobje torej mladostno obdobje traja od 1891 do 1900 in ga imenujemo obdobje začetkov in sanj, natančneje pa obdobje začetnega epigonstva, realizma in dekadence. V tem času je Cankar prehodil hitro pot od dejanskih začetkov do dekadence in simbolizma, vendar se je v tem obdobju od dekadence načelno že poslovil. Ta njegov razvoj je bil vzporeden razvoju od pesništva k prozi in dramatiki. S pesništvom in prozo se je začel ukvarjati skoraj sočasno 1891 vendar je prva leta poeziji posvečal precej več časa (najprej epigonsko po zgledu Prešerna in Gregorčiča, kasneje pa je prišel pod vpliv Aškerca in Heineja ). Svojo poezijo je motivno in idejno naslonil na dekadenco in jo zbral v zbirki Erotika, nato pa se od poezije skoraj popolnoma poslovil, saj je spoznal, da je njegov dar v prozi in dramatiki in da se v poeziji z Župančičem ne more meriti.
S prozo se je resneje ukvarjal od leta 1896, ko je začel v dnevnikih objavljati črtice satire pa tudi daljše novele. Rešil se je prvih vplivov poetičnega realizma in de v osnovi in obliki približal realizmu in naturalizmu. Toda že pozimi 1896 se je pod vplivom dekadence in simbolizma oddaljil od naturalizma in se načelno odločil za objektivno estetiko realizma. To je zamenjal s subjektivnim načinom oblikovanja dekadence in simbolizma. Načela le tega pa je uveljavil v črticah in novelah, ki so izšle 1899 v zbirki Vinjete. V tem obdobju je napisal tudi igro Romantične duše(1897), kjer je že razvil svoje pojmovanje hrepenenja, sicer pa je gojil motiviko in obliko realistične drame, kar je bolj opazno v drami Jakob Ruda, posneti po Ibsenu.
ZRELO OBDOJE:
Traja od 1900-1909 in ga običajno imenujemo družbeno kritično, zaradi problematike ki v njem nastaja. V tem času je Cankar načelno in praktično sprejel socialistično teorijo za osnovo svoje življenjske in slovstvene miselnosti. premik ki se je izvršil pod vplivom bivanja na Dunaju se je kmalu pokazal tudi v Cankarjevem slovstvenem delu, motivno,idejno in oblikovno, saj je skoraj popolnoma prenehal pisati pesmi in tudi v pripovedništvu je dal prednost daljšim oblikam pred kratkimi črticami. Z zrelo obdobje je značilno da je Cankar v njem napisal skoraj vsa daljša dela-povest, romane in daljše novele.V tem obdobju je ustvaril tudi obsežne dramske tekste-Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci. Glede na prejšnja dela je v delih zrelega obdobja ,svojo tematiko motivno in idejno tematiko razširil na socialne in etične motive proletarca, umetnika, ženske, otroka in izobraženca v slovenski meščanski družbi. Prvine socialističnih miselnosti so narasle zlasti okoli 1907, ko se je z deli Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova pravica pa tudi s Hlapci približal začetni fazi socialističnega realizma.Vendar je bilo obdobje 1907 samo prehodno, saj se sestavine socialistične miselnosti ves čas prepletajo še z drugimi. Dekadenco je sicer načelno odklonil vendar je obdržal nekatere njenih motivov, idej in oblik. Pomembno mu je ostalo nasprotje med telesnostjo in duhovnostjo. Sledil je glavnim načelom subjektivistične etike; njegov način pisanja ostaja subjektiven. V obliki del so pogoste sestavine realizma in naturalizma.Ti so najbolj opazni v dramah , npr.starejši realizem Gogoljevega tipa prevladuje v komediji Za narodov blagor in deloma v Pohujšanje v dolini šentflorjanski, medtem o konverzacijski realizem in milejski naturalizem močno barvata drami Kralj na Betajnovi in Hlapci.
Kljub temu da smo obdobje poimenovali družbeno-kritično, se v njem prepletajo: socialistična
miselnost, dekadenčna čutna in duhovna občutljivost in simbolistični spiritualizem, pa tudi različna načela realističnega, impresionističnega in simbolističnega oblikovanja.
POZNO OBDOBJE:
Tretje obdobje, imenujemo psihološko ali etično obdobje. Tu se v ospredje pomaknejo motivi posameznikovega ali skupnostnega trpljenja. Motivika se zoži na motiv hrepenenja, na mladostne spomine na mater, na opazovanje živalskega življenja, na lastno mladost. Zmeraj bolj se spreminja v etika-psihologa in nato v etičnega preroka. Zunanja značilnost tega obdobja je ta, da nastanejo v njem le maloštevilna večja dela-poleg igre Lepa Vida, predvsem še povest grešnik. Najvažnejša dela -Moje življenje, Moja njiva in Podobe iz sanj-so cikli kratkih črtic.Črtica mu v tem času postane glavna slovstvena zvrst in sicer v tipično impresionistični ali simbolistični obliki.
Prejšnje simbole iz ljudskega slovstva mu sedaj nadomestijo religiozni motivi.
Cankarjevo literarno ustvarjanje:
PESNIŠTVO:kot pesnik se je Cankar razvijal vzporedno z drugimi člani slovenske moderne; vendar pa ima njegova lirika, v primeri s poezijo Ketteja, Murna in Župančiča manj izvirne moči in pesniške enkratnosti. Čeprav v poeziji ni pokazal vseh svojih talentov, je v nji že zajel nekatere motive in ideje svojega pisateljskega sveta: ideja hrepenenja, kritiko družbe in moralno kritiko samega sebe.
PRIPOVEDNIŠTVO: v njem je gojil različne oblike.kratke črtice,listke ali novilete,daljše novele povest in romane. Ustvaril je novo obliko črtice in novilitete osnovi dekadenčno impresionistične estetike, tudi noveli je ustvaril novo podlago saj je med prvimi pisal novele iz mestnega in izobraževalnega življenja. Daljša dela so po obliki ali povest ali romani, med obojim pa ni jasne meje.Tudi tu je ustvaril novo obliko. Skoraj vsi so po obliki ciklični; pri Cankarju pa so vrsta paralelno včasih simetrično razvrščenih zgodb.Pripovedništvo je najobsežnejši, po snoveh in idejah najbogatejši del Cankarjevega ustvarjanja. V njem je najbolj vsestransko izoblikoval svoje predstave o življenju dosledneje kot v dramatiki. V njem je tudi najbolj uveljavil svoj posebni jezikovni slog in pisateljsko tehniko.
DRAMATIKA:z dramatiko se je Cankar ukvarjal že v mladostni dobi. Cankarjeva dramatika je po motivih in idejah najtesneje povezana z njegovim pripovedništvom,ponekod celo direktno, saj je motive iz pripovednih del presajal v dramatiko, vendar pa so oblikovno različne.Njegov slog je v dramah manj enoten, saj niha od izrazitega realizma do impresionizma in simbolizma. V njegovi dramatiki je več sestavin motivnega in oblikovnega realizma, to pa najbrž zaradi narave dramskega ustvarjanja, ki terja na odru več oprijemljive zunanje snovi.Oblika. Cankarjevih dram je bila odvisna tudi od motivike, ki se je spreminjala od dela do dela, in od slovstvenih zgledov, ki so zelo različni-od Gogolja in Ibsenba do Maeterlineka in drugih.
Cankarjeva dela:
Objavljati je začel kot dijak. 1893 je objavil svojo prvo pesem, istega leta pa že tudi prvi prozni spis. Poezijo in prozo je objavljal v takratnih mladinskih listih: Ljubljanski Zvon, Slovenski narod... Od 1899 naprej je svoja dela izdajal predvsem v samostojnih knjigah, ali pa je vanje zbral spise, ki so že izšli v prejšnjih publikacijah.
OD 1899 DO SMRTI IZŠLE:
-1899 Erotika, Vinjete
-1900 Jakob Ruda
-1901 Knjiga za lahkomiselne ljudi, Tujci, Za narodov blagor
-1902 Na klancu , Kralj na Betajnovi
-1903 Ob zori
-1904 Križ na gori, Gospa Judit, Hiša Marije Pomočnice
-1905 Potepuh Marko in kralj Matjaž, V mesećini
-1906 Nina. Martin Kačur
-1907 Aleš iz Razora, Hlapec Jernej in njegova pravica, Krpanova kobila
-1908 Zgodbe iz doline šentflorjanske, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Novo življenje
-1909 Kurent, Za križem
-1910 Hlapci, Bela krizantema
-1911 Volja in moč, Troje povest
-1912 Lepa Vida
-1913 Milan in Milena
-1917 Podobe iz sanj
PO SMRTI IZŠLE:
- Romantične duše (napisane 1897, izšle 1922)
- Mimo življenje (pripravljeno 1904, izšlo 1920)
- Moje življenje (objavljeno v časniku 1914, izšlo 1920)
- Moja njiva (pripravljeno 1914, izšlo 1935)
- Grešnik Lenart (napisano 1915, izšlo 1921)
BESEDA O KNJIGI:
Obdobje v katerem je delo nastalo:Sama drama je nastala v obdobju moderne, natančneje leta 1910. Moderna je obdobje , ki ga zaokrožajo štirje literarni ustvarjalci: Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Oton Župančič in Ivan Cankar.
Začne se leta 1899, in sicer s pesniškima zbirkama:
-Erotika (Ivan Cankar)
-Čaša opojnosti (Oton Župančič)
konča pa se s Cankarjevo smrtjo, 1918. Za moderno je značilno da je pluralistično obdobje, v katerem se prepletajo različni stihi in slogi: realistični, naturalistični, dekadenca, simbolizem in impresionizem.Slovenska moderna je tudi prvo obdobje v slovenskem slovstvu, ki se lahko ponaša z enakomernim razvojem vseh treh slovstvenih vrst: lirike,pripovedništva in dramatike. Ravno to obdobje je ustvarilo slovensko dramatiko, ki je v času med romantiko in realizmom dala šele prve skromne poizkuse. CANKARJEVE DRAME PA SO NAJVIŠJI DRAMSKI DOSEŽEK OBDOBJA.
Zapomnimo pa si da slovenska moderna ni slovstvena smer, ampak skupina ustvarjalcev, pri katerih se križajo različni literarni tokovi.
Nekaj o nastanku dela in njegove značilnosti:
Hlapci so nastali še v predljubljanski dobi torej pred letom 1907, seveda v zrelem obdobju čeprav jih je avtor izdal šele leta 1910. Avtor jih je zasnoval na Dunaju, napisal pa v zatišju nadškofijskega dvorca v Sarajevu. Pisal jo je v zelo ugodnih razmerah zbrano zavzeto in tako kot vedno z odrom pred očmi. Namen za ustvaritev takšnega dela je imel že od sprejema volilne reforme, ki je klerikalni stranki zagotovila neomejeno oblast v deželi.
Kljub temu da je Cankar sam izjavil da so Hlapci resna drama, jih lahko imamo za tragedijo, seveda ne običajno, ampak moderno tragedijo, saj se končna zmaga pokaže kot poraz. Hlapci tvorijo še z deloma Za narodov blagor in Kraljem na Betajnovi triptih, kjer je Blagor na začetku, Kralj na drugem mestu in hlapci na koncu. Blagor je pisan v dramatikovi perspektiviki kaže da je mogoče postati revolucionar(torej:
- se odločiti za zasebno preganjanost, za stradanje, za socialno skrajno ogroženo eksistenco.
- najti zvezo z opozicijsko, revolucionarno, samostojno, močno socialno silo.)
Hlapci pa pričajo nezmožnost obojega.
V Kralju avtoritarna oblast delavstvo razhajka in stre, v Hlapcih pa tvorijo uporno grupo trije delavci.
Hlapci kažejo lažnivost zunanjega rodoljubarskega, liberalističnega navdušenja, deklamiranja, patetiziranjam govoričenja (posebno skoz Komarja in Minko), sociološko gledano pa kažejo izjemno visoko stopnjo institucializacije slovenskega izobraženstva; prehod iz barbarskega rodovnega stanja v evropsko civilno je izvršen.
V Hlapcih se bog in moč poistovetita (celo skozi župnika). Hlapci razkrivajo vse te podivjance, ničvredneže, slabiče, katere obvlada OBLAST-ta drži ves svet skupaj; če so ljudje hlapci, mora biti oblast in čim bolj so hlapci tem močnejša mora biti oblast.Sama drama pušča tudi odprto pot iluzije-vere.
Bistvena značilnost samega dela pa je v tem, da se Jerman sam odpove svoji dozdajšnji poti - svoji ideji, pameti, zavest- in se podredi (avtoriteti, bogu)
PERSPEKTIVA:same drame je jasna: pridobiti na svojo stran čim več ťantikristovŤ iz hlapcev narediti ljudi.
Opis glavnih oseb:
JERMAN: osrednji junak drame je zastopnik levega krila liberalno naprednega učiteljstva,saj se ne zadovoljuje več s frazami o narodu in napredku, ampak ustanavlja izobraževalno društvo za kmete in delavce. da bi pripomogel k socialnemu, kulturnemu in političnemu dvigu ljudstva v zaostalih razmerah. Povezovanje s Kovačem Kalandrom kaže, da se usmerja k proletariatu kot predhodnik socialističnega izobraženstva.
Jerman je izrazit etik in izpolnjuje svoj razsvetljenski položaj. Po značaju je sanjav v ljubezni sentimentalen in občutljiv; v sebi ne najde moči za samostojnost ampak se podredi avtoriteti (materi, bogu). Manjka mu svobodno prepričanje, občutek ravnati se po nečem, zanj je vse pretežko, tako odgovorno in nezmožno, življenje jemlje preveč zares. Ves čas se bori zoper neumnost, kar je vidno v gostilniškem govoru: ťO, ne bi bila težka vojska zoper neumnost- duše so žejne, sme bi šle k studencu! Ali neumnost ni le neumna, temveč je tudi bogataŤ.Jerman z izredno močjo in zagrizenostjo brani svoj prav skozi vsa štiri dejanja. Od župnika in sistema je požrt pobit; župnik ga izžene in socialno onemogoči. V Jermanu pa se zbudi še občutek krivde zaradi matere, kar ga pripelje skoraj do samomora, toda v zadnjem trenutku ga očisti in prenovi za novo življenje odpuščajoči glas mrtve matere.
Vedeti pa moramo: KLJUB TEMU DA SE JERMAN BORI PROTI CERKVI JE VERNIK SAJ NI NASPROTNIK VERE, AMPAK IZKORIŠČEVALSKE CERKVE.
ŽUPNIK:je vsekakor najmočnejši Jermanov protiigralec. Je zelo radikalna osebnost, ki ga ne zanima religioznost, ampak le pripadnost instituciji,, cerkvi, stranki... Ni ne kristjan ne ideolog. Njegovo stališče je povsem jasno, to je oblast.Prepričanje in vera sta mu deveta skrb.Človek je lahko pijanec tat razbojnik, ni važno, važno je da je hlapec. To je izredno lepo vidno v pogovoru z Jermanom ko reče:ŤNikomur, ki je moj kruh, ne gledam na usta, če se je prekrižal, preden je ugriznil; ne vprašam ga za grehe, ne gonim ga v cerkev. žali eno je potrebno in je ukaz: da pokaže name, kadar ga vprašajo, kdo mu je gospodar.Ť
Župnik simbolizira dvoje antietičnost in oblastništvo. Župnik je izredno moder človek in nima nobenih iluzij. Jermana si želi za sodelavca, ker je v njem ugledal možnega oblastnika, vendar pa Jerman ne poklekne pred njim tako kot drugi.
ZA župnika ostaja ena sama dilema: ali Jermana prepričati (persuazivna metoda), da mu služi, ali pa ga potolči, poslati na Goličavo (represivna metoda).
KALANDER: vsekakor najzvestejši Jermanov privrženec, po poklicu kovač torej pripadnik proletariata. Je lik postavnega in pokončnega proletarca, ki je v drami nosilec ideje socialističnega odpora zoper meščanski red. Je oseba, katera lahko nadaljuje Jermanovo idejo; torej spreobračati hlapce v ljudi in borbo proti izkoriščevalski cerkvi.
KOMAR: na začetku dela torej pred zmago klerikalne stranke, je izrazit privrženec liberalcev, po zmagi klerikalne stranke pa postane goreč klerikalec.Je izrazit primer človeka, ki se spremeni s spremembo režima. Je nekakšen simbol skakalnega mojstra.
HVASTJA:tudi on se je podredil sistemu,vendar je on svoje prepričanje podredilnujnosti
življenjskega obstoja svoje številne družine, v težki situaciji vztraja, ima pa tudi posluhza Jermanovo početje.
LOJKA: je učiteljica in je stranska figura z značilnimi črtami Cankarjevih pozitivnih,čustveno,sentimentalno zarisanih žena.
MINKA in GENI: se enako kot večina drugih podredita novemu režimu, s tem da je Minka zelo podobna komarju. Prikazani sta satirično in z močnimi potezami karikature.
Vsebina dela:
PRVI AKT: se odvija na vrtu pred županovo krčmo. Začne se s pogovorom med Jermanom in Ančko-županovo hčerjo. Ko se razideta,prideta nasproti Minka in Geni, ter prične se pogovor o bližajočih volitvah.Ko pride še Lojzka ima Jerman vsega zadosti in odide, ter ga nekaj časa ni več na spregled.Nato se trm učiteljicam pridruži še pijane Komar, ki že tri dni praznuje na zmago liberalne stranke, v katero je popolnoma prepričan. Zvečer so vsi zbrani pred županovo krčmo in s težkim srcem čakajo, da poštar prinese novico. Malce pred mrakom se pojavi tudi Jerman, ki molče sede k zbrani družbi. Kmalu zatem se prikaže poštar in prinese novico,da je ne volitvah zmagala klerikalna stranka. Ta novica zbrane, posebej pa še Komarja močno pretrese. Kmalu zatem se pokaže župnik, ki je zelo ponosen na zmago.
DRUGI AKT: dogajanje poteka v šolski knjižnici. Komar, ki se je tako kot vsi drugi liberalci,razen Jermana že spreobrnil, celo bolj goreče,pregleduje police s knjigami in meče proč knjige, ki jih je nekoč sam prinesel. Nato pride v šolsko knjižnjico Hvastja, ter mu naloži pokororo za besede, ki mu jih je le ta izrekel pred volilnim izidom (mežnar, mevža.). Komar poklekne pred njim na kolena in ga prosi odpuščanja, nato pa nadaljuje s čiščenjem knjižnjice. Hvastja gre med tem po Jermana ,vmes prideta še Geni in Lojzka in ko pride še župnik se začne posvet. Župnik pride nezadovoljen in jih povabi na večerjo, da bi se tamkaj pogovorili o neprijetnih zadevah. Govoriti začne o prejšnjih napakah, o tem kako so nekateri pijančevali od jutra do noči (misli seveda na Komarja), govorili brezbožno in s tem delali sramoto celi fari. Zatem pride Minka in ko župnik izve kar je imel namen izvedeti.(torej kdo med učitelji je tisti , ki gradi gnezo nejeveri in antikristu, se prikaže grešnik, Jerman. Župnik mu pove svoje zahteve, torej,da se mu pokori in da torej postane zvest hlapec svojemu gospodarju. Ampak Jerman to na lep način odkloni in pove kaj si misli o takšnih ki so to storili, ter moško odide.
TERTJI AKT:se odvija v Jermanovi izbi, in sicer pogovor med Jermanom in Kalandrom. Jerman ga vprašuje če je imel kaj uspeha pri iskanju pomagačev vendar so se skoraj vsi potuhnili. Mati jima prinese južino, a Kalander opazi date južine niso dale prijazne roke, a se oba zavedata da bosta še marsikatero takšno pojedla, saj je vsa fara kot pijana. Zatem pride v sobo ma ti, ki ga ozmerja z antikristom in ga ne priznava več za svojega sina.Čez nekaj časa pride Lojzka in Kalender odide, z novico, da mu je na svojo stan uspelo pridobiti enega pomagača. Lojzka bi mu moorala prinesti pisma od Ančke,a ni imela uspeha. Po kratkem pogovoru odide. Po Lojzkinem odhodu pride še župnik, kateri se pride opravičit, seveda s točno določenim namenom in sicer, da bi Jermana prepričal, da pristopi na njegovo stran,a tudi tokrat mu ne uspe, kajti Jerman je prepričan v svoj prav, za katerega se brani z vsem srcem in se ga ne da kar tako spreobrniti. Jerman mu na lep dostojen način pove, da ne bo pokleknil pa če se zgodi karkoli. Župniku reče, da mu je povedal kaj je njegov posel. hlapce preobračati v ljudi.
ČETRTI AKT: krčma. Kalander in še dvoje delavcev sedi za mizo, pridruži se jim še Jerman.Pripravljajo se na zborovanje.V krčmo pride Lojzka in prosi naj gre vendar je ne posluša, klju temu, da mu pove,da ga nameravajo izseliti na Goličavo. Lojzka odide, prikaže pa se Komar, ter Jermanu pove da zbira podpise o njegovi selitvi na Goličavo. V krčmi se je med tem časom nabralo že precej ljudi in začelo se je zborovanje na katerm je imel glavno besedo Jerman. Na začetku je govoril lepo in počai nato pa vedno bolj divje,pričelo se je zmerjanje, govorjenje čez vero in ko je Jerman prišel že tako daleč, da jih je začel ozmerjati s hlapzi (izraz za neumne , slabe ljudi in tudi za ljudi , ki niso gospodarji), je ljudstvu prekipelo in spravili so se nadenj in ga ranili. Rešil ga je Kalander, ki ga je prijel pod pazduho in porinil navzven.
PETI AKT: Jermanova izba. V sobi sta Geni in Lojzka.Pogovarjajo se o križevem potu, ki ga bo nocoj nastopil Jerman. Vsi mu ponujajo darila, a on pravi, da jih na tej poti ne bo potreboval. Zatem pride zdravnik in Jerman stopi k njemu, ter ga prosi naj mu pove, če bi lahko z svojim ravnanjem rešil eno samo urico umirajoči materi in ta mu pove da bi bilo to možno. Jerman stopi po župnika, med tem pa pride v njegovo izbo tudi Hvastja z kolinami zanj.Župnik in Jerman prideta iz ozadja. Hvastja nato odide, po daljšem poslovilnem govoru pa se razideta tudi z Lojzko, kakor, da se poslavljata za zmeraj. Nato pride še Kalander, ki mu pove da želi na praznike narediti zborovanje, in , da je že zbral sedem antikristov, vendar Jerman mu pove da on ne bo več zboroval, kajti pripravljen je za na pot.Kalander in Lojzka skupaj odideta.
Župnik pride od leve; oba govorita zelo tiho.Jerman vprašuje Župnika o svojih grehih, ta pa mu priporoča naj moli za svojo mater.Župnik odide Jerman pa stopi do matere. Prosi jo naj ga samo še enkrat pogleda, mu reče le eno besedo,se mu le enkrat nasmehne, saj ga bo s tem blagoslovila, a tega blagoslova ne dobi.
Nato vzame svečo, jo nese do pisalne mize in pogleda na razpelo: Tam si nikoli te še nisem videl... pozdravljen mi Nazarenec, zdaj te poznam, tebe in tvoje srce!..
| Odpre mizico in vzame revolver, a nato se od zunaj zasliši glas | MATERE: Franc |
| LOJZKE: Franc |
TO GA OHRANI PRI ŽIVLJENJU.
Uprizoritev drame:
Drama je smela biti uprizorjena šele po zlomu Avstro-ogrske. Prva predstava je bila 31. 5.
| 1919 v Trstu, nato pa so se zvrstile : | Zagreb septembra istega leta |
| Ljubljana 11. december 1919 |
LITERATURA:
| - Pregled slovenskega slovstva ( Janko Kos ) | leto izdaje: 1992 |
| - Cankarjeva dramatika ( Taras Kermauner) | leto izdaje: 1979 |
| - Hlapci ( Ivan Cankar ) | leto izdaje: 1994 |
| Avtor: Matej Štrubelj |
|
|
