1. UVOD
Drago Janèar, pripovednik, dramatik in publicist, se je rodil 13. 4. 1948 v Mariboru. Leta 1970 je konèal višjo upravno šolo v rojstnem mestu in bil že med študijem kulturni, glavni in odgovorni urednik študentskega lista Katedra. Med leti 1971 do 1974 je bil èasnikar pri dnevniku Veèer, nato do leta 1978 svobodni pisatelj, pozneje dramaturg pri Viba filmu v Ljubljani, od 1980 pa je tajnik in urednik pri Slovenski matici.
Janèarjeva pripovedna proza govori o sporih posameznika z aktualnim družbenim okoljem (kratki roman Petintrideset stopinj, novele O bledem hudodelcu) in v alegorièni zgodovinski perspektivi pripoveduje o tragiènem spopadu med individualno èloveško eksistenco in kaosom objektivnega sveta (romana Galjot in Severni sij, novele Smrt pri Mariji Snežni). Nekatera besedila so izšla v veè tujih jezikih.
V dramah, prikazanih doma in v tujini, prikazuje v simbolièno transponiranem
zgodovinskem in biografskem gradivu konflikt med etièno voljo in skepso
modernega intelektualca ter totalitarnimi institucijami vladajoèe mešèanske
ali revolucionarne družbe (Veliki briljantni valèek, Dedalus, Klementov
padec). Njegova groteska Zalezujoè Godota variira na podobnih temeljih
dramsko besedilo Samuela Becketta. V znani televizijski nadaljevanki v štirih
delih o Primožu Trubarju (1986) je prikazal dogajanja v slovenskem protestantizmu.
Janèar je pomemben tudi kot esejist, saj so ta njegova dela posveèena
eksistencialnim in politiènim vprašanjem intelektualcev v sodobnem
svetu.
Drama Disident Arnož in njegovi je dobila Sterijevo nagrado (1982), scenarij
za film Razseljena oseba režiserja Marjana Ciglièa pa istega leta
Badjurovo nagrado.
2. POVZETEK
Roman je poleg epa najobsežnejša pripovedna zvrst, vendar je po svojem znaèaju tako vsestranska tvorba, da ga ni mogoèe enotno opredeliti kot na primer ep ali komedijo. Vzrok za to je, da lahko zajame vse motive, ideje in teme, torej ni motivno in tematsko z nièimer omejen. Doloèil romana je neomejeno število: lahko je pustolovski, zgodovinski, mešèanski, ljubezenski, vojni, pastirski, komièni… Vsebinsko je najbolj spremenljiva, odprta zvrst. Po notranji zgradbi je veèinoma epski in spada v pripovedništvo, možne pa so tudi posebne forme lirskega, dramskega ali esejistiènega romana. Posebno doloèilo za roman je obseg (poleg epa najobsežnejša zvrst), vendar pa spodnja meja ni doloèena. Vèasih imamo za roman že dela, ki obsegajo tudi manj kot sto petdeset strani. Da neko delo postane roman, namreè ni odvisno le od obsega, ampak tudi od tehtnosti vsebine, saj se za roman zahteva kolikor mogoèe problemska, pomembna ali vsaj pestra podoba kakšne življenjske resniènosti. (J. Kos, Oèrt literarne teorije. Ljubljana, DZS, 1995.)
Janèarjev roman Galjot se uvršèa v tista obmoèja moderne slovenske književnosti, ki govorijo o odhajanju današnjih pisateljev in njihovih tekstov v preteklost. Prièajo o tem, da velik del današnje slovenske literature predstavlja svoje uprizoritve modernih usod in svetov v slikovite in strašljive usode minulih, bolj ali manj starodavnih èasov. Zato je èisto mogoèe trditi, da živi sodobno slovensko pripovedništvo v znamenju zgodovinskih besedil, pa naj gre za daljno preteklost ali novejše zgodovine (slovensko partizanstvo, NOB, revolucija). Med številna nova zgodovinska dela sodijo nekateri najizrazitejši dosežki naše današnje književnosti.
To Janèarjevo besedilo je postavljeno v sedemnajsto stoletje, v takratne
slovenske pokrajine in na mediteransko morje. Glavna oseba, Johan Ot, živi
v mraènih èasih èarovniških procesov, kuge, grmad,
muèilnic in drugega nasilja, pred katerimi ne more pobegniti ali se jim
upreti. Pripoved je grozljiva in dramatièna, hkrati pa nam slikovito
in razkošno poroèa o potovanju in prigodah osrednjega junaka. Le-ta
prihaja iz oddaljenega sveta, iz kneževine Neisse nekje v Nemèiji,
vendar ne izvemo, zakaj je zapustil domovino. Od prve strani Johana Ota spremljamo
kot samotnega popotnika, ki je prekinil z domaèo tradicijo in se poskušal
naseliti v novem svetu, postaviti nov dom in zaèeti živeti od zaèetka.
Vendar pa se v tem novem, neusmiljenem, z vsakršnimi nevarnostmi in smrtnimi
pastmi napolnjenem svetu, zaènejo nad njim zgrinjati vse mogoèe
ujme srednjega veka. Brez svoje volje pade v ideološko in bojno radikalistièno
½štifto½, ki hoèe svet preplaviti z edino ½pravo½
vero. Johana Ota oblast prepozna za krivoverca, nadenj pa prideta znamenita
½Štajerska Karolina½ in besni preganjalec vsakršnega
èarovništva, krvavi Lampretiè. Otu se uspe rešiti, s
tem pa se zaène njegovo naporno iskanje novega zaèetka. Zasledujejo
ga izdajstva, prevare, pijanèevanja, razuzdani užitki, grmade, mrlièi,
veslanje na ladji, nevihte in morske pošasti, poboji ladijskih ljudi, lakota,
nevarne trgovske poti, slavja, požrtije in pohotne ženske vseh vrst,
nazadnje pa še zahrbtna èrna smrt. Njegov nepretrgan in trdovraten
beg postane vztrajen boj za življenje in obstanek. Johan Ot postane podoba
èloveka, pahnjenega v kaos, golo èloveško bitje brez prihodnosti.
Vendar vse do smrti vztraja v kljubovanju zlu, strahu, grozi. V svoji vztrajnosti
se nikdar ne zlomi. Usodo drži v svojih rokah, hkrati pa je trmasto sprijaznjen
s kaosom sveta. Borec s svetom je nemiren begavec, sam v sebi pa ostaja trd,
èvrst in nikoli zlomljen. Do ostalih oseb deluje Johan Ot precej nevtralno,
na nobenega se posebej ne naveže ali mu zaupa. Na zaèetku zgodbe,
ko si ureja nov dom, se druži s sokrajani in si pridobi nekaj njihovega
zaupanja. V bližnji gostilni se skupaj nalivajo z vinom in razpravljajo
o trenutno aktualnih temah. Prav tako je potem, ko se v begu pred obsodbo, da
je strupar, zateèe med skupino potujoèih trgovcev. Z njimi doživi
nekaj pustolovšèin, skrbno pa pazi na to, da ne bi zbujal pretirane
pozornosti, saj se zaveda, da mu je grmada nenehno za petami.
Galjot Johan Ot ima ½brata½ v Janèarjevem romanu Severni
sij, ki nosi letnico 1984. Prav tako kot Ot je tudi Josef Erdman skrivnostna
eksistenca, tudi on je prišel s severa, tudi njega imajo za sumljivega
in predstavlja tujeroden element. Tudi on tu doživi najprej vznemirljivo
ljubezensko pustolovšèino, potem pa konèa nebogljeno - ne
sicer s smrtjo, ampak z izgubo osebnosti. Roman je v primerjavi z Galjotom kar
nenavadno jasno èasovno in krajevno doloèen. Zgodba je postavljena
v Maribor in to v prve tri mesece leta 1938. Tu je šlo avtorju v glavnem
zato, da bi odstrl temne, nesporazumevalne kotièke èlovekove notranjosti,
ki jo duši tujost. Tako kot v Galjotu tudi v Severnem siju ostane veliko
stvari brez odgovorov, prepušèenih v sfero slutenega. Tudi nad to
zgodbo sloni neka skrivnost, tesnobno prièakovanje neèesa hudega,
krutega in krvavega. Marsikaj iz junakove usode se napoveduje vnaprej, so le
bežni prebliski, iz prihodnjega razvoja stvari pa naj bi bralcu še
bolj utrdili obèutek nesvobode v èlovekovi eksistenci kadarkoli
v sosledju èasa. (D. Janèar: Galjot. Murska Sobota, Pomurska založba,
1978.)
Zgodovinski prostor Galjota je simbolièen. Ni empirièna situacija
realnega sedemnajstega stoletja, paè pa podoba paradigmatiènega
realnega konteksta, kakršnega na podlagi sodobnega in aktualnega gradiva
najbrž ne bi bilo mogoèe vzpostaviti.
Za primerjavo sem izbrala dramo Disident Arnož in njegovi, ki gradi na
nekaterih okvirnih dejstvih iz življenja in dela Andreja Smolnikarja, neuspešnega
družbenega in verskega reformatorja, vztrajnega oporeènika in izobèenca
po svoji volji. Hkrati uprizarja fenomen disidentove usode v okviru današnjega
èasa, v katerem je ta problematika šele zares prišla do izraza.
Vendar resnièna zgodovinska postavitev in konkretni življenjepisni
elementi v drami ne morejo biti nakljuèni, saj zastavlja disidentovski
problem globlje, kot bi to dopušèal ozko omejeni okvir stvarnega
življenjepisa ali družbenopolitiène situacije.
Tudi v tem delu se tako kot pri Galjotu zastavlja vprašanje o resnici in
intenzivnosti èlovekove svobode, njegove subjektivne odgovornosti, družbene
pripadnosti in moralne zvestobe. Tako je v središèu drame o Disidentu
Arnožu in njegovih vprašanje o tem, kaj se zgodi in kaj pomeni, èe
èlovek razen poti v disidentovstvo - torej izstopa iz družbe - ne
more pristati na nobeno drugo možnost, ki jo ponuja vladajoèi režim.
Tudi tu se stalno pojavlja vprašanje èlovekove eksistence. Arnož
se odloèi za radikalen spor z oblastjo, s šolo, v kateri je služboval
kot profesor, s cerkvijo, v kateri je maševal in nazadnje tudi s policijo.
Notranji nagibi tega konflikta, ki dosežejo vrhunec v odloèitvi
za izselitev, ostajajo zakriti in dvoumni. Arnož želi ustvariti drugaèno,
svobodnejšo, èistejšo èloveško skupnost. Z vso
silo nastopa proti vsem ½dogmatikom½, ½puhloglavcem½
in ½petoliznikom½. Želi si veè svobode, dušijo
ga katoliške dogme, zato ga škof obtoži herezije in ga odstrani
iz liceja. Nenehno se mora spopadati z izsiljevanji in pritiski policije, ki
hoèe onemogoèiti njegove tiske in tako prepreèiti njegov
javni vpliv. Le-ta se na prvi pogled nevarno širi med njegovimi študenti,
ko pa bi se morali tudi sami dvigniti zoper šolski in cerkveni režim,
ga zapustijo. Arnož emigrira v Ameriko, in se odloèi uresnièiti
svoje sanje na drugi strani sveta ter priklicati razodetje. Vendar pa se mu
tudi tu svet upre, saj mu ne morejo slediti niti njegovi lastni ljudje. Misel
o združbi svobodnih, enakih ljudi se mu razkrije kot samoprevara.
Janèarjevi junaki živijo neposredno, samosvoje, enkratno in neponovljivo življenje. Z gotovostjo je mogoèe uprizoriti le njihovo neposredno popotovanje med posameznimi ½postajami½. Lahko blodijo kot Johan Ot, in prav tako kot njega jih obsedajo èutna senzibilnost in strast ter telesna boleèina. Nenazadnje morajo prav vsi razodeti svoj skriti obraz in ravno to je idejna zamisel Janèarjevih del. Èloveka ne vidi in ne želi videti v toplih, pastelnih barvah. Tisto, zares èloveško se skriva v njegovih notranjih globinah in prehaja iz roda v rod, iz èasov v èas. Zato tudi ne more èutiti pravega navzkrižja med sodobnostjo in preteklostjo. Preteklost ima zanj iste èloveške oziroma neèloveške parametre in dimenzije kot sodobnost, in samo kot taka ga tudi zanima. Za Galjota lahko reèemo, da ni tak zgodovinski roman, kot bi ga bil bralec vajen že od prej. Avtor poskuša zajeti zgodovini najbolj lasten utrip, temeljito jo preuèi in vso pozornost posveèa nevpadljivim stranskim podrobnostim. Tako hoèe bralcu priklicati kar najbolj preprièljivo iluzijo.
3. SINOPSIS
Janèarjev Johan Ot in junaki iz njegovih drugih literarnih del doživljajo v veèini nezavidljive usode. Usode, ki same zase gotovo ne delujejo vzpodbudno in optimistièno. Vendar pa v pravi literaturi nobena sestavina ne deluje sama zase. Sam avtor je rekel, da literaturo predstavljajo predvsem simboli. Janèar naredi vse, da njegove zgodbe ne bi mogle biti sprejete kot zgodbe. Zato jih dopolnjuje s èarom slikovitosti, veèpomenskosti in posebne poetiènosti, ki pripoved privzdigujejo tudi takrat, ko ni nobenega razloga za smeh ali nesmeh. V tem smislu je tudi roman Galjot ob vsej svoji tragiènosti pravzaprav slavljenje moèi in nepremagljivosti življenja na tej zemlji navkljub vsemu, kar ga ogroža.
4. KOMENTAR
Referat o Janèarjevem Galjotu sem izbrala zato, ker prej nikoli nismo namenjali pozornosti novejšim delom. Predvsem me je zanimalo, kako se je še dokaj mlad avtor spoprijel z zgodovinskim romanom in koliko se nanaša na tiste, ki sem jih prebrala do sedaj. Galjot mi je odkril nov pogled na srednji vek, veliko drugaèen, kot sem ga dobila ob prebiranju veèinoma tujih zgodovinskih del. Okolje in osebe je predstavil brez kakršnihkoli olepšav in z vsemi njihovimi slabostmi, ki jih ni poskušal niti za kanèek omiliti. Še posebej me je presenetilo odkrito, presenetljivo slikovito opisovanje srednjeveške bede, nemorale, strahu pred zlemi silami in kugi, boju proti èarovnicam.
5. GRADIVO
5.1. SLOVARÈEK
disident: (lat. dissidens iz dissidere - nestrinjati se) prvotno: pripadnik državno nepriznane vere; kdor se idejno ne strinja s svojo versko ali politièno funkcijo (ali se odcepi od nje); fig.: odpadnik, krivoverec;
herezija: (gr. hairesis - vzetje, izbira èesa; loèina) kriva
vera, krivoverstvo,tj. nauk, ki se loèi od uradne dogme kakšne verske
skupnosti;
5.2. ODLOMEK IZ UMETNOSTNEGA BESEDILA
To noè je do jutra gorela luè v samotni hiši na robu gozda
in do jutra so štirje možje sklanjali glave v uèenem pomenku.
To noè se je Johanu Otu razkrivala prava podoba sveta. Kar je doslej
slutil, kar je v prebliskih njegovega znanja in izkušenj prihajalo v zavest,
to se je strnilo in dopolnilo. Ko se je zjutraj ob prvem svitu spravljal na
konja in možem stisnil roko, je vedel: ta dežela je nesreèna
drajna, krvavo štibro plaèuje dan na dan.
Ogenj in kri in zmeda vlada povsod. Krvoloèni kruti Turèin še
zmeraj vprièo staršev nedolžne kršèanske otroke
na kol natika. Je bil stokrat potolèen pa ne odneha. Puntarske kmete
na smrt in na galejo obsojajo. Gospoda z zarotami in zdrahami spodjeda cesarjevo
in cerkveno oblast. Cerkev sama najhujša bogoskrunstva zganja. Komaj je
lažnive Luthrove preroke ukrotila, že se je v njej pogoltnost, pregrešnost,
hudobija razpasla. Posvetni teologi so ošabni, redovniki posvetni, vsi
skupaj pa so grabežljivi kot volkovi. Krvava rihta nedolžne ljudi
za kriminalce in zloèince obsoja. Hèi svojo mater za èarovnico
ovadi. Sodna komisija se med muèenjem z vinom naliva. Iz nun z vsemi
sredstvi hudièa izganjajo, ker jih množièna spolna blaznost
obseda. Škofje, ki so jih jezuiti vzgojili, so dali zapreti in v precejšnjem
številu tudi sežgati celo profesorje, študente prava, župnike,
kanonike in vikarje, semenišènike, najlepša dekleta. Iz vnukinje
Elize Pleinacher so izgnali 12 672 hudièev. Desetletna deklica je rodila
s hudièem dvoje otrok in to izreèno priznala. Šest žena
je ubilo otroka, ga izkopalo in iz njega hudièevo mast skuhalo. Dr. Ivan
Tillerich je v štirih letih obsodil na grmado 30 èarovnic, niè
boljši ni bil Peter Šac ali že omenjena dr. Barth in Lampretiè.
Ali so bili res vsi èarovniki, ali je bilo res vsem coprnicam dokazano?
Ali ni pod to pretvezo umrlo veliko heretikov, najveè prav štiftarjev?
Ali sistem ne kaže s prstom nanje: satana èastijo! Ali ni heretik
in satanist vsak, ki o vsesplošni noriji podvomi? Èarovništvo
je, toda ali je èarovništvo prav vse, kar si ta ali oni plemiè
ali cerkveni oblastnik ali mestni sodnik izmisli? Ali mora biti prav nova štifta
cilj njegovega pohlepa po krvi? In hudiè, na kateri strani se skriva
hudiè? V kom, v katerih ljudeh in ustanovah? Tako daleè je prišlo,
da so ljudje ob nekem turškem vdoru ljudje na Štajerskem morali sultanu
priseèi zvestobo. Tako daleè je prišlo, da so se kristjani
trideset let klali zavoljo lažne dileme, v resnici pa eni niso bili boljši
od drugih. Luteran ali papežnik, oba se verske vneme, prevelike goreènosti
za resnico bojita. Oba trdita, da je kristjan dolžan od gospošèine
tudi silo in krivico pretrpeti. Bojita se novih cerkva. Bojita se stare skupnosti
in bratovšèine med ljudmi. Med seboj sta se zgrizla in vsaj pri
nas je papežnik luterana zatolkel. Zdaj so drugi na vrsti. Tisoèe
ljudi se je z martrništvom hotelo oèistiti in vse to naj bi bilo
v zvezi s hudièem?
5.3. IZROÈEK
Drago Janèar
- rojen 13. aprila 1948 v Mariboru;
- 1970 konèal višjo upravno šolo, že med študijem
je bil kulturni, glavni in odgovorni urednik študentskega lista Katedra;
- 1971 - 1974: èasnikar pri dnevniku Veèer, do 1978 svobodni pisatelj,
pozneje dramaturg, od 1980 pa tajnik in urednik pri Slovenski matici;
- vodilni slovenski prozaist in dramatik;
- njegov prvenec predstavlja Romanje gospoda Houžvièke (1971);
- njegova pripovedna proza govori o sporih posameznika z aktualnim družbenim
okoljem;
- nekaj del iz njegovega opusa: Galjot, Petintrideset stopinj, O bledem hudadelcu,
Severni sij, Smrt pri Mariji Snežni,…
- v svojih delih opisuje temne strani življenja, iztirjenost misli, nasilje,
zloèin;
- nekatera besedila so prevedena v veè tujih jezikov;
Galjot
- zunanja vsebina so blodnje Johana Ota iz kneževine Neisse v Nemèiji
po takratnih slovenskih deželah in Sredozemlju;
- èas dogajanja: 17. stoletje;
- motivi: iskanje možnosti za nov zaèetek življenja, beg, vztrajnost,
trdnost glavnega junaka,…
- ideja: vpliv grozot temaènega srednjega veka na doloèene posameznike;
- v fabulativni plasti je hote povzeta tradicija potepuškega romana tistega
èasa;
- notranja vsebina: avtorjeva vizija kaosa v èloveku in svetu;
6. LITERATURA
D. Janèar: Galjot. Murska Sobota, Pomurska založba, 1978.
D. Janèar: Disident Arnož in njegovi. Ljubljana, MK, 1982.
J. Kos: Oèrt literarne teorije. Ljubljana, DZS, 1995.
Verbinc: Slovar tujk. Ljubljana, CZ, 1974.
Nikiforoviè: Galjot prebuja Beloruse. Veèer, 3. 11. 1990.
F. Benhart: Galjot in tisti drugi. Naši razgledi (št. 15) 8. 11. 1989.
S. Torkar: Bevk in Janèar na knjižnem trgu. Delo (št. 283), 6. 12. 1990.
| Avtor: |
|
|
