Referat iz slovenščine

Avtor: Šibila Suzana

1.) Beseda o avtorju

Slavko Grum se je rodil leta 1901 v Šmartnem pri Litiji kot tretji od štirih otrok Franca Gruma. V Novem mestu je končal gimnazijo, študij medicine pa na Dunaju. Bilje torej zdravnik, zato se je dodobra seznanil tudi z psihoanalizo, novim področjem psihiatrije, ki poudarja nezavedno plast človeškega življenje ( Freud ). To je pomembno vplivalo na njegovo umetniško delo, ki je bilo v tesni zvezi s poklicnim interesom. Grum je bil kot zdravnik nekaj časa zaposlen tudi na psihiatrični kliniki in kot sam pravi si je tam pridobil izkušnje in tudi podlago z pisanje drame Dogodek v mestu Gogi.

Delo: Pierot in Pierrette, Trudni zastori, Upornik, Beli azil, Deček in Blaznik, Izgubljeni sin itd.

2.)Kratka vsebina

V drami gre za pripoved o ljudeh, ki trpijo zaradi neizživetosti ( Freud - psihoanaliza - vsi problemi in težave, predvsem psihične, tudi po Freudovem mnenju izvirajo iz spolne neizživetosti in so tako razlog depresije, notranjih stisk, čustvenih težav, včasih pa se notranja stiska odraža tudi na telesnih obolenjih ).
Gre za simultano dramo (več prizorišč hkrati, vidimo v vsa stanovanja, k vsem igralcem in vsi nekaj počnejo). Tisti, ki ima besedo, izstopa v odrski postavitvi tako, da je osvetljen z reflektorjem.
Mestna hiša je postavljena brez čelne stene, tako da lahko vidimo v več prostorov hkrati; opazujemo lahko več igralcev, naša koncentracija je motena, gledalec se, glede na svoje interese, odloča, kaj bo opazoval. Torej gledalci gledajo in vidijo različne stvari - individualizacija. Grumova drama je torej simultana drama, umetnik nam kaže življenje v izmišljenem mestu Gogi, kjer žive ljudje, ki so na meji med zdravim in patološkim. Izhaja iz dejstva, da je človek odvisen od svoje podzavesti, skritih želja, ki usmerjajo njegovo življenje. Človek z razumom ne more obvladati podzavesti.
Dogodek v mestu Gogi (uprizorjen in napisan 1930) pomeni najboljšo dramo po Cankarju. Kot že rečeno gre za delno patološke osebnosti, za komplekse, spolne neizživetosti, za nasilje, ki človeka, ko odraste, zavrejo in mu ne dovolijo, da bi se razmahnil.
Patološke osebnosti so porinjene v dolgočasno, monotono življenje in čakanje, bolestno pričakovanje kakršnegakoli dogodka, ki bi porušil monotonijo. So neaktivne osebe, ki si samo togo želijo spremembe.

Sestri Tabula in Afra imata v drami središčno pozicijo, saj komentirata vsak dogodek v mestu. To sta zlobni opravljivki, ki ju je erotična neizživetost pahnila v to stanje in sedaj nekako uživata v sovraštvu do drugih. Afra je sicer imela zaročenca, a ta jo je prevaral z Elzo, kasneje pa napravil samomor. Še prej pa je Afri izkričal v obraz, da je nikoli ni ljubil in da se je z njo zaročil le zaradi denarja. Elza pa je rodila njegovega otroka, a ker se je nezakonskega materinstva bala, se je hotela otroka znebiti. Novorojenčka je odnesla na polje in ga izpostavila vetru, a ga je Afra rešila. Otroku je zaradi prehlada dolgo "teklo" iz hrbta in ostala mu je grba. Gre za grbavega Teobalda, ki je obremenjen z bolestno ambicijo, da bi se rad uveljavil kot igralec, zato vztrajno ponavlja odlomke Ibsenove drame Strahovi (po tej drami se je Grum verjetno tudi zgledoval, saj so podobnosti
velike - junaki, vzdušje). Teobald ne ve, da je Elza njegova mati, kajti Afra ji ne dovoli, da bi mu to povedala in jo straši, da jo bo preklel, ko bo izvedel, da je ona kriva njegove telesne pohabljenosti. Elza bi rada umrla a ji Afra tega ne dovoli, saj se boji, da bi Elza odšla k svojemu ljubimcu na oni svet. Zato ji vztrajno prinaša hrano on jo sili jesti. Grozi ji, da bo njen mladostni zločin razodela, če je ne bo ubogala.
Tukaj je še Gapid z lutko, ki jo lepo oblači in je vanjo zaljubljen (ta lutka je človeške velikosti). Glavna oseba je Hana, ki je drugačna od drugih. V mladosti je doživela spolno nasilje, posilil jo je Prelih. Pred njim je zbežala v tujino in se čez čas vrnila. Po njeni vrnitvi je Prelih mislil, da ima pravico do nje, do njene ljubezni in jo je spet zasledoval. Hana pa je pred njim bežala. Nekoč jo je ujel samo v sobi in jo je hotel omamiti z besedami, da ženska prvega nikoli ne pozabi. Te besede jo nekako ohromijo, paralizirajo, a vseeno zbere vse moči in udari Preliha s svečnikom po glavi. Pri tem misli, da ga je ubila. Na pomoč pokliče Klikota, za katerega ve, da je zaljubljen vanjo, a ta se Haninega dejanje ustraši. Obljubi mu svoje telo, kar pa Klikota odbije, saj goji do nje predvsem duhovno ljubezen. Je v prvi vrsti pesnik, ki lepo igra na flavto in mu telesna ljubezen pomeni neko grobo uničenje romantičnega čustva, zdi se mu skrajno ogabna. Tako Hani pomaga služkinja in skupno zvlečeta Preliha na cesto. Kasneje izvemo, da Prelih ni mrtev, torej da ga ni ubila. Prelih hodi po mestu z obvezano glavo in se ničesar ne spominja. Izkaže se, da se ga je Hana vendarle osvobodila. Tako si lahko razlagamo njene besede ob koncu drame: "Naj živi, naj živi, samo da je mrtev." Tako je Hana edina oseba, ki se reši te malomeščanske, bolne, zatohle sredine. Gogo preraste s svojo lastno močjo, skrivnostjo, ki je drugi niso zmožni. Izvemo, da mesto tudi zapusti.

Takšen naslov je avtor postavil drami zato, ker Gogovci vztrajno čakajo dogodka. Razveselijo se že vsake malenkosti, ki bi lahko pomenila spremembo. Celo novica o požaru je dobrodošla, razočarani so, ko izvejo, da se je vnelo samo nekaj starih cunj. Vznemiri jih tudi novica, da je nekdo ubil mestno prostitutko Frančiško Marijo, a na "žalost" tudi to ni res.
Zaključi se tako, da pušča Gogovce v tej bolni sredini, ostajajo nepotešeni, neaktivno, življenjsko nesposobni in na ta način prikaže pisatelj ali dramatik človešlo trpljenje v luči psihoanalitične ideje. Grum sam pravi, da je to groteskna drama.

3.)Karakterizacija glavne osebe

HANA - je glavna ženska junakinja. V mladosti jo je posilil Prelih. Zato je takrat odšla v tujino. Čez čas se je zopet vrnila in Prelih jo je spet nadlegoval. Rešila se ga je tako, da ga je udarila s svečnikom po glavi in izgubil je spomin. Da bi se oprala suma umora (mislila je namreč, da ga je ubila), je izkoristila ljubezen Klikota.

TEOBALD - je grbavec, ki želi postati igralec in recitira odlomke iz Ibsenove drame Strahovi. Teobald je Elzin sin, za katero on ne ve. Ko ga je Elza rodila, ga je izpostavila vetru in zato mu je nastala grba.

AFRA - je Tarbulina sestra. Ji mestna opravljivka, ki komentira dogodke v mestu. Imela je zaročenca, vendar jo je prevaral z Elzo in naredil samomor. Pred tem je Afri povedal v obraz, da je ni nikoli ljubil in da se je z njo zaročil le zaradi denarja.

4.) Odlomek - citat

Hana: "Naj živi, naj živi - samo da je mrtev!"

5.) Ideja dela

Uveljavili sta se predvsem dve razlagi, sociološka in psihološka. Prva vidi mesto Gogo kot izraz tesnih, provincialnih, zadušnih, nemogočih in nesvobodnih razmer na Slovenskem v času med vojnama.
Druga razlaga izhaja iz dejstva, da so skoraj vse psihične deformacije prebivalcev mesta Goge v takšni ali drugačni zvezi z erotiko. To dejstvo vodi do Freudove psihoanalize.
Delo je obsodba življenja, sveta, oblasti, družbe, erotike. Pisec obsodi malomeščansko bolno, izumetničeno, hinavsko družbo. Ljudje sami povzročijo atmosfero, v kateri metaforično duhovno, morda pa tudi fizično trohnijo in tonejo.

6.) Literarni čas, kraj dogajanja

Drama je nastala leta 1930. Kraj dogajanja pa je v gledališču na odru.
Gre za simultano dramo, kjer vidimo v več prizorišč in vsa stanovanja hkrati, vidimo vse igralce in vse nekaj počnejo.
Tisti, ki ima glavno vlogo oz. besedo pa izstopa tako, da je osvetljen z reflektorji.

7.) Motivi, teme

Grum opisuje delno patološke osebnosti, komplekse spolne neizživetosti, nasilje, ki človeku, ko odraste ne dovolijo, da bi se razmahnili. Ljudje ostajajo nepotešeni, neaktivni, življenjsko nesposobni.

Avtor: Suzana Šibila