Jezikoslovni prispevek
S. Hafner: Jernej Kopitar - novi pogledi na njegovo osebnost in delovanje. Slavistièna revija XLVI/3 (1998). 171-182.
Mentor: Irena Stramljiè Breznik
Veliki Vrh, 12. 1. 2001 Kandidat: Miha Knavs
Seznam èlankov
" T. Smolej: Zolajevi zgledi v hiši Marije Pomoènice. Slavistièna
revija XLVI/3 (1998). 153-170.
" S. Hafner: Jernej Kopitar - novi pogledi na njegovo osebnost in delovanje. Slavistièna revija XLVI/3 (1998). 171-182.
" M. Štuhec: Kersnikova Elza na poti od guvernante do poslanèeve žene. Slavistièna revija XLVI/3 (1998). 183-194.
" E. Pallasová: Prihodnjik - èas ali naklon?. Slavistièna revija XLVI/3 (1998). 195-206.
" M. Stabelj: Slovenski pesniški jezik z vidika jezikovnega naèrtovanja do l. 1848. Slavistièna revija XLVI/3 (1998). 207-234.
" V. Babiè: Temeljni razlikovalni elementi grafiènih sestavov in njihov delež pri oblikovanju razliènih fonetièno-morfoloških sistemov v Levakoviæevih in Peštriæevih glagolskih izdajah. Slavistièna revija XLVI/3 (1998). 235-248.
" R. Benacchio: Oblikoslovno-skladenjske oblike rezijanšèine. Slavistièna revija XLVI/3 (1998). 249-260.
" J. Kernev Štrajun: Zidarjevi romani kot preizkusni kamen naratologije.
Slavistièna revija XLVI/3 (1998). 261-267.
" J. Gradišnik: tri pisma Antona Bajca. Slavistièna revija XLVI/3 (1998). 268-272.
" V. Novak: Delo in pomen Lászla Hadrovicsa. Slavistièna
revija XLVI/3 (1998). 273-274.
Kratek povzetek
Jernej Kopitar je znan kot jezikoslovec in slavist, ki je intenzivno deloval
v èasu dunajske romantike (1830 - 1850).
V èlanku, ki sem ga predeloval je opisan njegov jezik v pismih svojim prijateljem, ter nekaj njegovih nazorov. Njegov dopisovalni jezik je bil odvisen predvsem od tega, kdo je prejemnik, kar prikazuje Kopitarja kot profilirano osebnost. To kaže na to, da je bil Kopitar res zelo dobro izobražen in je vedel kako in kdaj to znanje prav uporabiti in izkoristiti. Iz teh pisem lahko vidimo, da je znal mnogo tujih jezikov, ampak ne le to, vedel je, za kakšno izražanje je kateri jezik bolj in kateri manj primeren in to vedenje se je pokazalo prav v njegovih pismih. Ta pisma Jakobu Zupanu je izdal Vatroslav Jagiæ v izdaji Kopitarjeve korespondence, ki je izšla v Berlinu leta 1885. Tu je objavljenih 50 njegovih pisem. Veèina pisem je pisana pretežno latinsko, v 12 pismih vlada ravnotežje med latinšèino in nemšèino, 9 pisem je nemških in le 3 so slovenska. So pa tudi pisma, v katerih se jezik menja od odstavka do odstavka ali od poglavja do poglavja, interference pa so obièajno nemške, latinske, slovenske, francoske, italijanske ali pa celo staro-grške.
Odprt za vse novo in enciklopedièno usmerjen se je Kopitar v najkrajšem èasu udomaèil na Dunaju in si pridobil veliko znancev in prijateljev, seveda predvsem med rojaki, ki so tedaj živeli na Dunaju. Spretno je tudi znal izkoristiti informacijski deficit vedoželjnega Dunaja, zlasti kar zadeva tedaj tako aktualni položaj narodov na Balkanu. Tako je kmalu zaslovel kot splošno znan strokovnjak za slovanska vprašanja v Državnem cenzurnem uradu in v Dvorni knjižnici.
Ukvarjal se je tudi z idiotikomom, to naj bi bila neke vrste "lingua academica" oziroma jezik, s katerim bi se lahko dalo ustrezno izražati pri raziskovanju filozofije, ki je mati vseh modrosti in ravno to raziskovanje je pripeljalo Kopitarja do tolikšne mere znanja, razgledanosti in globljega poznavanja jezikov in izrazoslovja.
Tako so predlagali ustanovitev posebnega društva prijateljev in poznavalcev splošnega nemškega jezika in opazovalcev posebnega avstrijskega jezika in nareèij. To društvo bi moralo imeti sklepno središèno toèko, konèna redakcija pa bi morala biti v samo enih rokah in se zaupati enemu uèenjaku. Za to delo bi bil po mnenju Schlega gotovo najbolj primeren in sposoben spoštovani Kopitar.
Kopitar je med drugim napisal tudi razpravo o nemškem pravopisu, kjer razpravlja o posebnostih in slabostih razliènih èrkopisov. Ruski menih Afanzij pri tem hvali cirilico kot božjo iznajdbo, medtem ko jo Francozi uporabljajo kot karikaturo, nemški pravopis pa je po mnenju Nemca samega tako površen, samovoljen in naravnost muhast, da ga ne samo "dame" in neizobraženi ljudje, temveè tudi poklicni uèenjaki nikoli ne bodo obvladali.
Kopitar pravi, da je poglavitna naloga èrkopisa ta, da oznaèi glasove jezika. Abeceda vsakega jezika bi morala imeti toliko èrk, kot je glasov v tem jeziku. Noben glas ne sme imeti veè kot en znak, in noben znak veè kot en glas.
"Podajte si roke, vi stanovalci zemlje in povzdignite z radostjo svoj
glas k slavospevu." To je primer zmerne katoliške dunajske romantike,
katere pripadnik je bil Friederich Schlegel, v še veèji meri pa
Jernej Kopitar.
Primeri takšnih pisem
"Top! Ich lasse mich nicht zweimal bitten, ut te tikam"
/Top! Ne pustim se dvakrat prositi, ut te tikam/
"Tu autem vir esto, nec servus nec Wildfang, in medio virtus"
"Meni gre po glavi da jih bodo sa notarisa postavili: to mi ni prav: ich
will Sie nicht als Geschaftsmann, sondern als Gelehrten, cujus et post fata
aeterna existas memoria, wissen"
/Meni gre po glavi da jih bodo za notarja postavili: to mi ni prav: ne bom vas
kot trgovca, ampak kot uèenjaka, cujus et post fata aeterna existas memoria,
vedeti/
"/…/ ceterum Auskunft darüber hebebis proxime"
/poglavitna informacija o tem hebebis prixime/
"/…/ Sed scribe et tu aliquando, et Vodnikum podrega ut scribat"
Uporabljene so tudi fraze, stalne besedne zveze in frazeološki sklop
"Carantanica ante novembrem non prodibunt. Sed tunc, ut spero comme il faut"
"Vale et sis minus rejen, et majus, védeden et povéden i.e. diligens ordentlich"
"Lepo po mali emerget et nostra bibliotheca ex obscuri…"
"Erat jam tum fein glawza"
"/…/ pa je vidil da ne pojde, et sic alias strunas intendit"
/pa je videl da ne pojde, in je napel drugaène strune/
Legenda:
latinsko
nemško, italjansko
slovensko
| Avtor: |
|
|
