1. Opišite zunanjo in notranjo zgradbo pesnitve.
2. Razložite in utemeljite, da je Krst pri Savici lirsko - epska pesnitev.
3. Opišite dogajalni èas in prostor.
4. Pojasnite svoje razumevanje Èrtomirove krivde v usodni noèi.
5. Oznaèite Èrtomira in Bogomilo ter opišite in razložite njun pogled na ljubezen, boga in smrt.

Odgovori:
1. Povest v verzih Krst pri Savici je nastala iz boleèine, ki jo je Prešernu prizadejala nenadna smrt prijatelja, literarnega somišljenika in sodelavca Matija Èopa.
Sestavljajo jo trije deli: Sonet posveèen Matiji Èopu, Uvod - epska pesnitev, napisana v 26 tercinah, ki pripoveduje o zadnjih bojih slovenskih poganov v dobi pokristjanjevanja, in Krst - iz 53 osemvrstiènic ali stanc sestavljena otožna povest o Èrtomiru, ki se mora odpovedati mladostnim sanjam, o slavi in sreèi.
V sonetu posveèenem Matiji Èopu so nakazane tri teme: ljubezenska, pesniška in bivanjska (minljivost èloveškega bivanja). V njem pa spoznamo tudi vodilno misel epa:

"Pokopal misli visokoleteèe,
želja nespolnjenih sem boleèine,
ko Èrtomir ves up na zemlji sreèe."

V teh verzih je prikazana boleèina ob smrti prijatelja in vdanost v usodo zaradi svoje neuslišane ljubezni do Primièeve Julije. Kot Èrtomir se tudi pesnik odpoveduje skupnemu življenju s svojo ljubeznijo.
"Uvod" je spesnjen na temo ljubezni do domovine, svobode in pravice. Pripoveduje pa o tem, kako kršèanska vojska pod vodstvom Valjhuna nasilno širi kršèansko vero po ozemlju današnje Slovenije. Veliko je že pobitih junakov, le Èrtomir s prijatelji se še brani. Zateèe se v svoj dom na Ajdovski dvorec v bohinjski dolini. Sovražniki ga že šest mesecev zaman oblegajo. Ker Èrtomirovo vojsko že pesti lakota, ponoèi tvegajo preboj do gozda, upajoèi da sovražniki ob slabem vremenu spijo. S podobno zamislijo pa tudi kršèanska vojska izvede neprièakovan napad na utrdbo. Vname se strahovit boj, v katerem izgubijo življenje mnogi kristjani in vsi branitelji stare vere, razen Èrtomira, ki se je iz bitke rešil nepoškodovan.
"Krst" je posveèen glavnim temam zrele Prešernove poezije, kot so visoka romantièna ljubezen, življenjski obup, spoznanje neizbežne usode in resignacija. Priène se v èudoviti jutranji zarji, ki razkrije lepote bohinjskega jezera in njegove okolice. Tisto jutro po zadnjem boju stoji Èrtomir ob Bohinjskem jezeru in razmišlja o unièenih predstavah, ki jih je imel o svobodi. Èrne misli ga silijo v samomor. To dejanje obupanca mu prepreèuje le neizmerna želja, da bi še enkrat videl ljubljeno Bogomilo. Bogomila je bila lepo mlado dekle, ki je skupaj z oèetom Staroslavom skrbela za svetišèe boginje Žive na blejskem otoku. Ko sta se s Èrtomirom prviè sreèala, se je med njima vnela ljubezen na prvi pogled. Vendar je vdor Valjhunove vojske prekinil njuno sreèo, saj je moral Èrtomir v vojno. Sedaj, ko so bili boji konèani in branitelji stare vere pobiti, Èrtomir premišljuje, kako je vojne vihre preživela Bogomila. Iz sanjarjenja ga predrami stari ribiè, ki Èrtomira odpelje na skrivno mesto pri slapu Savica, potem pa se odpravi poizvedovat, kaj je z Bogomilo. Naslednje jutro ribiè k Èrtomiru pripelje Bogomilo in kršèanskega duhovnika. Bogomila razkrije Èrtomiru ves strah in muke, ki jih je doživljala v èasu vojne, ko je trepetala za njegovo življenje. V takšnem stanju jo je duhovnik, ki je danes z njo, seznanil s kršèansko vero in Bogom, ki je Bog ljubezni za vse ljudi na svetu. Spreobrnila se je zato v svoji veri in novemu Bogu obljubila veèno zvestobo in služenje za èasa svojega zemeljskega življenja, èe ohrani Èrtomira živega. Èrtomir jo razume in se hoèe z njo poroèiti. Vendar mu Bogomila in duhovnik pojasnita, da bo to mogoèe šele v posmrtnem življenju, saj mora Bogomila spoštovati svojo zaobljubo Bogu. Naposled tudi preprièata Èrtomira, da je le kršèanska vera prava vera, zato se spreobrne tudi mladi poganski vojskovodja in se da krstiti pri slapu Savica. Po tem odide v Oglej, kjer se bo pouèil o skrivnostih nove vere, da jih bo kot duhovnik oznanjal Slovencem.Bogomila pa se vrne domov k oèetu.
2. Po notranji zgradbi je "Uvod" izrazito epski, saj je slog podajanja teme predvsem dejansko opisovanje ter pripovedovanje o dogodkih, kot je na primer opis boja slovenskih poganov s kršèanskimi tujci, ki so kršèansko vero širili s krvjo.
"Krst" je prej kod epske, predvsem lirske narave, saj so v ospredju èustva, Èrtomirovo razpoloženje, premišljevanje, njegov up in strah ter neuslišana ljubezen do Bogomile. Vèasih je v njem opaziti celo dramske poteze, saj je deloma napisan v dialoški obliki.
Pri tem je pomembna tudi razliènost kitiènih oblik obeh delov - tercina v "Uvodu" je primernejša hitri pripovedi, stanca v "Krstu" pa oblikuje posamezne momente v Èrtomirovi življenjski drami.
Zaradi vseh teh notranjih in zunanjih razlik v zgradbi obeh delov lahko torej za celoto govorimo o lirsko - epski pesnitev.
3. Pesnitev opisuje dogajanje v 8. stoletju, ko so kristjani nasilno sprevraèali slovanske pogane v kršèansko vero. Dogajanje se odvija na kranjskem oz. današnjem gorenjskem (Bohinj in bohinjski grad, Bled in okolica, izvir Savice - slap Savica).
4. Po mojem mnenju Èrtomir, kot tudi Valjhun, neposredno nista odgovorna za žrtve takratnih verskih vojn. Èrtomir se je boril za svoja preprièanja in v svoje razmišljanje ni silil nobenega, Valjhun pa je le izvrševal dolžnosti vojaškega poveljnika. Mislim, da je vzrok takratnih, pa tudi vseh ostalih vojn, bolj globlji; razvojno, interesno in družbeno pogojen. Potemtakem sem mnenja da krivde ne moremo zvaliti le na enega posameznika, temveè na celotno mišljenje razliènih družb, katerih nasprotja pripeljejo do konfliktov.
6. Ime Èrtomir pomeni tistega, ki èrti mir, tj. bojevnika, ali pa tudi èloveka, ki išèe mir pred èrti (duhovi), kot da ga ti preganjajo. "Uvod" Èrtomira prikazuje z ene same strani: kot svobodoljubnega, neustrašnega voditelja in bojevnika, verujoèega v svobodo, neodvisnost ter samostojnost Slovencev kot temeljni pogoj za njihov obstanek.
V "Krstu" se lastnostim iz "Uvoda" pridružijo nove, nekoliko drugaène poteze. Med njimi je glavna ljubezen do Bogomile. Ta ljubezen je silna, zmožna prevladati vse druge junakove težnje. Ta zmožnost prevlade se pokaže v tem ko Èrtomir hoèe narediti samomor, vendar tega ne stori zaradi lažnega upa na ljubezensko sreèo z Bogomilo. Posebna Èrtomirova lastnost, ki se pokaže v "Krstu" je njegova svobodomiselnost. Stari bogovi, v katere je verjel so mu bili le simbol slovenske samostojnosti. Èrtomir je torej do vere skeptièen, stvarno razmišljajoè in s tem svobodomiseln. Zato moramo njegov prestop v kršèansko vero razumeti kot dejanje, ki ne temelji na resnièni notranji veri, ampak stori to zaradi silne ljubezni do Bogomile.
Ime Bogomila pomeni žensko, ki je ljuba Bogu. Tudi njo, podobno kot Èrtomira, spoznavamo v dveh razliènih podobah. Na zaèetku je šestnajstletna deklica, ki ljubi svojega ženina zaupljivo, naivno in mladostno, na smrt pa pri tem niti ne misli. Pozneje se razvije v žensko, ki spozna vse življenjske nevarnosti in zaèuti v sebi potrebo po neskonèni in veèni ljubezni. Zaradi tega sprejme novega boga ter novo vero (kršèanstvo), ki ji vse to v posmrtnem življenju tudi nudi. Zaobljubo veènega devištva napravi, da bi Èrtomira rešila smrti in pogubljenja, saj brez tega ne bi bila mogoèa njuna nebeška združitev v onostranstvu, katera ji pomeni mnogo. Bogomilina želja je, da se Èrtomir krsti v njeni navzoènosti, da bo gotova prihodnje sreèe. To je tudi glavni razlog, da ji Èrtomir ugodi, saj vidi v njeni prošnji dokaz ljubezni, ki ga ne more zavrniti.