Iliada opisuje samo zadnjih 48 dni desetega leta bojev za Trojo. Trojansko - grška vojna se je začela zaradi ugrabitve Helene, najlepšega grškega dekleta in žene Spartanskega kralja Menelaosa. Ugrabil jo je trojanski kraljevič Paris - ali bolje rečeno: prostovoljno je odšla z njim. Avtor predstavi boje med Ahajci in Trojanci. Izhodiščni dogodek vse zgodbe je prepir med Ahilom in Agamemnonom. Agamemnon in Ahiles sta se sporekla zaradi dekleta, hčere Apolonovega duhovnika Hrisa – lepe Hriseide, ki jo je na bojnem pohodu ugrabil Hrisu. Ahil mu napove težke posledice v ponosni zavesti, da je on edini med Ahajci, ki je kos Hektorju in da ga bodo morali potolčeni Ahajci kmalu ponižno skesani prositi pomoči. Ta Ahilova napoved se uresniči v IX. spevu, ko pride odposlanstvo Ahajcev v njegov šotor prosit pomoči. Toda Ahila ne ganejo solze Ahajcev,niti kri padlih junakov, niti ponižne prošnje odposlancev, niti Agamemnovi obilni darovi. Ko privre stiska Ahajcev do vrhunca, prosi Ahila njegov najboljši prijatelj Patroklos, naj vsaj njemu da svoje orožje, svoje čete in dovoljenje,da sme v boj. Ahil ugodi njegovi prošnji. Patroklos prežene Trojance od ahajskih ladij, pri tem pa sam izgubi življenje.Ahil si očita prijateljevo smrt in sklene sam poseči v boj, da bi se maščeval. Ob truplu padlega Patrokla se pobotata Ahil in Agamemnon. Ahil v dvoboju ubije Patroklovega morilca Hektorja.

Po Hektorjevi smrti se Ahil še zmeraj ni potolažil. Klofuta in zmerja mrtvega Hektorja. Na Olimpu se bogovi posvetujejo o usodi Hektorjevega trupla. Pošljejo tudi po Tetido. Zeus ji naroči, naj pripravi Ahila do tega, da bo Trojancem izročil Hektorjevo  truplo. Ahil privoli in Zeus ukaže Iridi, naj prenese ukaz Priamu - naj odkupi Hektorjevo truplo od Ahila. Priam uboga in Zeus mu pošlje Hermesa za spremstvo, da bi lahko Priam prišel nemoteno do Ahila. Hektorjev oče, Priam, pride v Ahilov šotor prosit, naj mu Ahil vrne truplo padlega sina. Ob truplu mrtvega  Hektorja si sežeta v roke dva sovražna kneza, Ahil in Priam. Tako se Ahil iz krutega maščevalca spremeni v plemenitega zmagovalca. S to plemenito gesto dobi Ahilov srd globlji pomen. V mestu Andromaha, Helena in Hekaba objokujejo mrtvo truplo. Priam pošlje po les za grmado. Sledi deset dni žalovanja, mrliča sežgejo, poberejo njegove kosti, jih zložijo v gomilo. Na tem mestu se Iliada, zgodba o večletnem boju Grkov za Trojo, zaključi. Iz konca zgodbe se lahko sklepa, da je Ahil kmalu umrl in da je Troja padla.

ZNAČAJSKA OZNAKA OSEB:

AGAMEMNON:  Pozitivna osebnost v delu, čeprav je na začetku prav on tisti, ki sproži prepir okoli lepe Hriseide. Vendar pa te začetni položaj odtehta njegova predanost svojemu narodu in požrtvovalnost v bitki. Agamemnon je bil brat spartanskega kralja Menelaosa, zaradi katerega žene, lepe Helene se je trojanska vojna sploh začela. On in njegov brat Menelaos sta vladala Mikenam in Sparti, pa tudi večinam drugih peloponeških držav.

HEKTOR:  Sin Priama in Hekabe. Čeprav se Hektor bori na sovražni strani, ga ima Homer skoraj rajši, kot grške junake. Pri nas vzbudi simpatijo predvsem z svojo slovo od žene in sinčka preden odide v bitko. Za razliko od svojega brata Parisa, Hektor niti za trenutek ne izgubi vere v zmago, razen tik pred smrtjo, ko ve, da je pogubljen in da ga bo Ahil ubil. Vseskozi se bojuje hrabro kot lev in tudi za trenutek ne izgubi poguma. Bojuje se predvsem zaradi svojega mesta in svojega ljudstva. Čeprav ima možnost umakniti se pred Ahilom in pustiti mesto v obrambo svojim prijateljem, raje poskuša zaustaviti Ahila s svojo smrtjo, a mu tega ne uspe. V knjigi označen včasih pozitivno, včasih negativno.

MENELAOS: Spartanski kralj in mož lepe Helene - najlepšega grškega dekleta, ki jo je ugrabil trojanski kraljevič Paris. Menelaos je v knjigi označen kot pozitivna osebnost. Požrtvovalno se bori, ko poskušajo Trojanci zavzeti nasip, je pogumen in se ne ustraši nobenega dvoboja, čeprav mu kakšen dvoboj njegov brat Agamemnon tudi kdaj prepreči. Njegova dejanja pri osvajanju Troje so včasih tudi nepremišljena - temu je vzrok najbrž tudi v tem, da bi rad čim prej ubil in se maščeval Parisu - čeprav je šla njegova žena Helena s Parisom prostovoljno in jo je ta ugrabil le na videz.

AHILES:  Je sin Pelea - velikega heroja in Tetide - boginje. V Iliadi je Ahil prav gotovo ena ključnih osebnosti: brez njega Grki ne bi zmagali, ker je njegova zvita mati Tetis premotila Zeusa, da je ustregel besu njenega sina. Ahil je v knjigi ena najbolj pozitivnih osebnosti: čeprav se na začetku kuja in noče pomagati Grkom pri osvajanju Troje, se vendarle spametuje in po Partoklovi smrti pokaže, da je sposoben tudi globokih čustev - velike žalosti.

PARTOKLES: Odraščal je skupaj z Ahilom, zato mu je postal nerazdružljiv prijatelj in tovariš pri vseh podvigih. Z njim so se bogovi kruto poigrali - sam je prosil Ahila če mu dovoli oditi z njegovo opravo v boj in s tem tudi v svojo smrt. Vsekakor pozitivna oseba, že zaradi tega, ker mu bogovi določijo smrt, čeprav sam tega ni čisto nič kriv, vzbudi v nas simpatijo.

PARIS: Hektorjev brat. Za razliko od Hektorja je Paris strahopetnejši od svojega brata in včasih stisne rep med noge, kakor na primer na začetku, ko ga Menelaos izzove na boj, a se raje umakne in sprejme borbo šele nato, ko ga Hektor pokara. V knjigi je označen večinoma nevtralno ali negativno, sploh pa v sami pesnitvi Iliada nastopa več Hektor kot Paris.

NAJPOMEMBNEJŠI MOTIVI:

Najpomembnejši motivi so: Agamemnonova ugrabitev Briseide, spor med Ahilom in Agamemnonom, Ahilov srd, Hektorjeva priključitev v boj, Hektorjevo težko slovo od žene in sina, ubijanje – klanje, podkup Ahila, Ahilova zavrnitev, Patroklov vstop v boj, Patroklova smrt, Ahilova sprava z Agamemnonom, Ahilov vstop v boj, Ahilov umor Hektorja, Priamova neizmerna žalost, Ahilova okrutnost do Hektorjevega trupla, odkup trupla, Hektorjev pokop.

NAJPOMEMBNEJŠA TEMA:

Krutost trojanskih bojev, ubijanje, klanje ter obramba in napad obeh strani.

SPOROČILO:

Nespametna dejanja in škodovanje drugim, vodijo lahko tudi do vojn (ugrabitev Helene). Vojne prinašajo izjemno veliko trpljenja in nekatere uničijo, nekatere pa z njihovo smrtjo povzdignejo v junake, legende.

ČASOVNI POTEK DOGAJANJA:

Časovni potek dogajanja je analitičen.

OBNOVA SPREMNE ŠTUDIJE (BESEDE):

Pesnik Iliade je Homer. V starem veku se je kar sedem grških mest potegovalo za čast njegovega rojstnega kraja. Kakor kra,j tako nam je neznan tudi as njegovega rojstva in ustvarjanja. Vsekakor je živel na prelomu dveh velikih dob, najverjetneje v drugi polovici 8. stol. pred n.št. Bil je potujoči pesnik. V starem veku ni bilo človeka, ki bi dvomil v resničnost njegove osebe. Šele v novem času so se našli učenjaki, ki so skušali videti v Iliadi le spretno sestavljen mozaik narodnih pesmi. Iliada je po zunanji zgradbi ep, ki je dolg 15696 heksametrov. Heksameter je šesterec - šesterostopni verz, ki izvira iz antike. Skupaj z Odisejo tvori umetnino, dolgo 27803 heksametrov. To nam govori o njeni obsežnosti, prav tako pa tudi o obsežnosti bojev, ki so potekali za Trojo.

Iliada zajema dogodke tik pred padcem Troje (zadnje, 10. leto vojne). Na svatbo morske nimfe Tetide s tesalskim kraljem Peleom so bili povabljeni vsi bogovi razen Eride,boginje prepira. Užaljena boginja vrže med svate zlato jabolko z napisom "Najlepši". Tri boginje se počutijo vredne tega jabolka: Hera, Atena in Afrodita. Paris prisodi Afroditi prvenstvo v lepoti, ta pa mu v zameno da najlepšo žensko na svetu in srečo v ljubezni. S tem Paris nakoplje sebi in Trojancem dosmrtno sovraštvo obeh zavrnjenih boginj. Nato Paris obišče spartanskega  kralja Menelaja. Ta ga prijazno sprejme in pogosti, medtem pa me Paris ugrabi njegovo ženo Heleno, za katero pravijo, da je najlepša  ženska na svetu. Na nekem otoku se z njo poroči in vrne v Trojo. Da bi se Menelaas in Agamemnon maščevala za kršitev gostoljubja, zbereta  veliko vojsko in kreneta proti Troji.  Zgodovinsko ozadje Iliade: časovno je pomaknjeno nazaj v 12. stoletje pred n.št . (osnova je kasnejši prikaz Trojanske bitke). Do epske upodobitve pride šele v 8. stoletju našega štetja

Avtor: