Nastanek:
Odiseja je verjetno nastala okrog leta 750 pn{. To sklepajo iz notranje zgradbe, kajti v delo so vpleteni nove dežele (Italija, S Afrika, Sicilija), ki so jih odkrili mornarji, , v Grčiji se razvija neka oblika demokracije (ljudski zbor), bazileosi niso več despoti, temveč že skrbijo za blagor
svojih ljudi, vse te spremembe pa so se zgodile nekje v tem času.
Zgradba:
Odisejo sestavlja 24 spevov, od katerih jih prva polovica opisuje Odisejeve blodnje (nastali so po mitu o potovanju v Had) in tej je motiv junak, ki prodre na svet mrtvih in se vrne iz njega, druga polovica pa opisuje Odisejevo trplenje na domačem otoku. Njen motiv je mornar, ki se po dolgih blodnjah vrne domov v trenutku, ko se njegova žena skoraj ponovno poročiti.
V Odiseji notranji čas ni več linearen, temveč je najprej opisanih 33 dni od prvega zasedanja bogov do Odisejevega pripovedovanja pri Faiakih, nato opisujuje Odisej svoje dogodiv{čine, ki {e niso bile povedane, potem pa je opisanih {e zadnjih 7 dni.
Opis oseb:
ODISEJ: je pameten, zvit, ve kaj želi, najprej si položaj ogleda, nato udari, veseljači le če je prepričan, da je na varnem, moder, po videzu lep, podoben bogovom.
PENELOPA: pooseblja zvesto ženo; ne želi se poročiti z drugim, s poroko zavlačuje do Odisejeve vrnitve, svojega moža, ki ga ni videla že dvajset let neizmerno ljubi in pogreša.
TELEMAH: išče očeta, upa, da ga bo našel, je pameten, spreten bojevnik, veliko lastnosti je podedoval po Odiseju.
ČAROVNICA KIRKA: je nesramna, zahrbtno škoduje vsakemu, ki je šibkejši od nje, z močnejšim pa se takoj resnično spoprijatelji, kar vidimo v primeru z Odisejem. Ko je ugotovila, da ga ne more spremeniti v žival in ji je Odisej zagrozil, se je z njim spoprijateljila.
NIMFA KALIPSO: s silo zadržuje Odiseja daleč od doma, vendar ga ne uspe prepričati, naj se poroči z njo, čeprav mu ponuja nesmrtnost, večno mladost, in bogastvo;
POLIFEM: nepopustljiv, se nikogar ne boji, pogumen.
Začetek:
Ko so Grki porušili Trojo, si je Ajas prisvojil Atenino svečenico Kasandro, zato so se bogovi razjezili na Grke od katerih se jih je nekaj po dolgih mukah vrnilo domov, ali pa se sploh niso.
Ko je Odisej s svojimi 12 ladjami zapustil ruševine Troje, je mimogrede zavil v Tracijo in tam zasedel mesto Kikonov Ismaru. Tam se je predolgo zadržal, tako da so mu Kikoni okrepljeni s svojimi zavezniki pobili 70 mož preden se je lahko umaknil. Nato je prispel do S Afrike, do dežele Lotofagov, ki so jedli lotosove sadeže. Potem je prispel do Sicilije do Kozjega otoka, kjer so se oskrbeli s kozjim mesom, in preiskal še deželo Kiklopov, kjer ga v svoji luknji zadržal Kiklop Polifem, Pozejdonov sin, ki mu je požrl 6 ljudi, preden ga je Odisej oslepil. Za to dejanje si je nakopal Pozejdonovo jezo. Odisej je sedaj prispel k Eolu, bogu vetrov, kjer ga je ta najprej pogostil, nato pa mu je dal meh v katerega je zaprl vse škodljive vetrove, Odisejevi tovariši pa so ga odprli, in tako jih je nastali vihar vrgel nazaj na Eolov otok, ta pa jih je pregnal. Pripluli so do otoka Telepolosa, kjer so prebivali ljudožerci Lajstrigoni. Ti so s kamenji uničili vse ladje razen Odisejeve, ta pa je prispela na otok Ajajo, kjer je prebivala čarovnica Kirka. Ta je najprej začarala nekaj mornarjev v svinje, Odisej pa ni mogla, ker je bil zaščiten s čarobno korenino moli. Na njegovo željo jih je nato spet spremenila v ljudi. Pri Kirki so ostali eno leto, nato pa so odšli k enemu od vhodov v Had vprašat mrtvega vedeža Tejrezija za pot domov. Po njegovih navodilih so se vrnili h Kirki in nato mimo siren ter Skile in Harbide, prispeli do otoka, kjer so se pasla goveda sončnega boga Helija. Vihar jih je tako dolgo zadrževal na otoku, da jim je pošla vsa hrana in so pojedli nekaj goveda. Za kazen jim je poslal Zevs nevihto, v kateri se je potopila ladja in vsi Odisejevi spremljevalci, on sam pa se je na jamboru uspel prebiti mimo Karbide. Naplavilo ga je na otok Ogigijo, kjer je prebivala nimfa Kalipso. Ta ga je nato 7 let zadrževala kot moža, nato pa ga je na ukaz bogov morala pustiti, da je odplul na splavu. Presenetil ga je Pojzedon, ki mu je potopil splav, rešila pa morska nimfa, ki mu je dala nepotoplivi šal, ki ga je nato Odisej čez ramo vrgel v morje, ko je priplaval na Fajakov. Pred mesto ga je privedla kraljeva hčerka Navzikaa, nato pa je sam prišel do kralja, ki ga je pogostil. Odisej je nato naslednji dan zmagal na tekmovanju v metanju diska, se odkril in pripovedoval svoje dogodivščine. Čez dva dni so ga Fajaški mornarji izkrcali na Itaki skupaj z zakladi, ki so mu jih dali, Pozejdon pa se jim je maščeval in jim ladjo spremenil v skalo. Odisej je svoje zaklade skril, Atena pa ga je spremenila v starca, tako da ga nihče ni spoznal.
Nato se je odpravil k svinskemu pastirju Evmajosu, kjer je ostal tri dni. Medtem se mu je pridružil njegov sin Telemah, ki je bil medtem v Ferah in Šparti, kjer je poizvedoval po svojem očetu. Odisej se mu razkrije, nato pa se ločeno napotita v palačo. V palači Odiseja žalijo snubci, on pa premlati berača Irisa, ki ga napade. Zvečer se hoče z njim pogovoriti njegova žena Penelopa, vendar jo zavrne. Ko mu umiva noge njegova stara služabnica, ga prepozna. Naslednji dan se Odisej udeleži tekme z lokom, ki ga nihče ne more napeti, in izstreli puščico skozi 12 sekir. Razkrije se še pastirjema, nato pa z njima in s sinom pobije vseh 108 snobcev, 12 hudobnih služabnic in kozjega pastirja. Na koncu se razkrije tudi svoji ženi, ki sprva dvomi, da je to on, ampak na koncu, ko ji Odisej dokaže, da je njen pogrešani mož, ga objame in poljubi ter se mu opraviči zaradi svojih dvomov. Naslednji dan odide na posestvo svojega očeta. Skupaj s svojimi služabniki pobije nekaj upornih meščanov, nato pa naredi Atena na Zevsov ukaz premirje.
Zaključek:
Odisej se je v svoji starosti po napotkih vedeža Tejrezija napotil na celino, da bi se spravil s Pozejdonom. Tako dolgo je hodil z veslom na rami, dokler ni prišel med ljudi, ki niso vedeli za morje. Tam se je poročil s kraljico Tesportijancev in tam ostal, dokler ni njegov sin odrasel. Nato se je vrnil na Itako, kjer ga je ponesreči ubil njegov sin, ki ga je imel s Kirko.
ODISEJA<
Po dolgi Trojanski vojni so se vojaki začeli vračati domov. Eden izmed njih je bil tudi Odisej, ampak za voljo bogov ni smel oditi saj ga z otoka ni spustila Kalipsa. Na njegovi domačiji pa so si že snubci izbirali Odisejevo ženo saj so vsi mislili, da je Odisej mrtev. Telmah skliče zborovanje in obtoži snubce da uničujejo Odisejevo premoženje. Zato se oglasi Antinoos in obdolži Penelopo da izigrava snubce. Nato se pojavi boginja Atena v preobleki kmeta in pove Odisejevemu sinu Telmahu, da Odisej še ni umrl in ga napoti poizvedet o njegovem očetu. Telmah se odpravi na pot z ladjo proti mestu Pilosu. Po prihodu v Pilos, ki leži v južnem primorju Elide ga kralj Nestor prijazno sprejme. Kralj mu ni vedel povedati nobene novice o njegovem očetu, vendar mu predlaga, da naj odpluje do Šparte. Tam izve da njegovega očeta zadržuje lepa nimfa Kalipso. Ker so snubci izvedeli za Telmahov namen so mu postavili zasedo v ozkem morskem pasu med Itako in Samo. Med tem so se bogovi ponovno zbrali na Olimpu. Atena jim poroča da nimfa Kalipso že 7 let zadržuje Odiseja na otoku ter kako snubci strežejo po življenju Telmaha. Odločili so se, da mora nimfa takoj izpustiti Odiseja z otoka.
Kalipso izpusti Odiseja in mu obljubi da mu ne naklepa gorja. Toda kako bo prišel z otoka. Naenkrat zagleda splav in splava na njega. Nenadoma se prikaže nevihta, ki jo je poslal Poseidon. Reši se in odplava ves izmučen do kopnega. Ženske, ki so prale perilo ob obali so ga lepo sprejele in ga odpeljale domov, kjer jim je vse obrazložil kako se je znašel na otoku Ogigi-ji. Dejal jim je, da mu je Zevs zadel ladjo z ognjeno strelo, njegovi tovariši so potonili in bogovi so ga vrgli na otok, kjer mu je nimfa Kalipso ponujala večno mladost. Kralj Alkinoos ga je pogostil z gostijo in športnimi igrami kjer ga je izzval Eurialos. Odisej se je seveda udeležil in tudi zmagal v metu diska. Dali so mu ladjo in ljudi, da bo lahko prišel domov. Preden so Odisej in drugi odpluli je še pripovedoval , da je z Itake in potuje domov. Vkrcal se je na ladjo in odpluli so na pot. Po dolgi utrudni plovbi so postali lačni in se ustavili na otoku kjer je bilo veliko ovac.
Vsi so se izkrcali in si privoščili ovčjo pojedino. Nakar jih zasači Kiklop in jih zapre v svojo votlino. Niso vedeli kako naj se rešijo, nakar dobi Odisej idejo. Najprej so Kiklopa pogostili s svojim vinom in ga opijanili, ko je zaspal so ga oslepeli. Kiklop je začel nergati in prišli so drugi domačini, ter ga vprašali kdo mu je to naredil. Odisej se je Kiklopu predstavil kot Nigdo in mislili so da ni bil nobeden in ga pustili. Ko se je zjutraj zbudil in spustil ovce na pašo so se Odisej in posadka prijeli pod ovce in mu ušli. Hitro so odpluli dalje. Vsi so že nestrpno čakali kdaj bodo videli svoje domače. Po dolgi plovbi so se ustavili na otoku Ajaju kjer jih sprejme bog Ajalos in Odiseju podaril meh s čarobno močjo v katerem so bili darovi. Kirka je Odisejevo posadko spremenila v svinje, vendar le Odiseja ni mogla začarati zaradi Hermesovega zelišča. Morala mu ugoditi in mu spremeniti posadko nazaj v ljudi vendar, da bojo še lepši in močnejši. Kirka jim še poda navodila za pot in že so bili na morju. Med potjo so se peljali mimo otoka Siren, kjer bi skoraj umrli če jim ne bi Odisej zalepil ušesa z voskom. S težkim naporom so se rešili smrti in se odločili ustaviti na naslednjem otoku kjer je bilo polno ovac, ki so bile last bogov in zaščitene. Odisej je svojo posadko opozoril, da ne smejo ubijati živali. Vendar ko je Odisej zaspal so si privoščili pojedino in zato bili kaznovani z viharjem na poti, ki jim je uničil ladjo.
Prispeli so na otok Itako in Atena je Odiseja spremenila v berača, saj ga ne smejo videti ženini snubci. Nato je Atena odšla v Šparto naročit sinu Telmahu naj se vrne domov in naj pluje bolj na odprtem morju zaradi zasede snubcev. Odisej se odpravi k pastirju Eumaiosu, ta ga sprejme v kolibi in mu opiše življenje snubcev, vendar mu berač (Odisej) ne pove da je to on. Ko je Telmah srečal berača (Odiseja) mu ta pove kdo je. Telmah mu najprej ne verjame vendar potem spozna, da je to njegov oče. Komaj je berač (Odisej) prišel domov se že je stepel z drugim beračem. Med tem pa se žena Penelopa odloči da se ponovno poroči. Penelopa seveda lepo sprejme gosta in ga umije nakar zagleda brazgotino na nogi ter spozna Odiseja. Ko ji Odisej obrazloži celotno zgodbo se Penelopa odloči prirediti tekmovanje v streljanju z lokom. Prijavilo se je veliko snubcev, toda noben ni mogel niti napeti loka razen berač (Odisej). Berač je zmagal in Atena ga je spremenila nazaj v Odiseja, saj mu niso verjeli da je res Odisej. In vsi so bili srečni.
Odisej - Laertov sin; kralj Kefalenov na Itaki, Zakintu in sosednjih otokih; mož
Penelope; oče Telmaha
Telmahos – Odisejev sin<
Penelopa - skrbna mati Telmahosa in Odisejeva žena
Atena – Hči Zeusa; bog preudarnosti in modrosti; zaveznica junakov
Kalipsa – Nimfa; hči Atlanta; doma na otoku ogigi-i
Alkinoos – Kralj Faijakov
Kiklop – velikan z enim očesom
ODISEJA
Začetki grške književnosti segajo v 8. st. pr. n. š., ko so stari Grki razvili na podlagi feničanske svojo pisavo; prvi književni spomeniki so nastali iz ustnih tradicij, ki segajo nazaj v prva stoletja 2. tisočletja pr. n. š. Ta književnost traja do 5.- 6. st. n. š., ko se iz nje polagoma razvije bizantinska. Periodizacija grške književnosti navaja v glavnem troje temeljnih obdobij razvoja:
-arhaično ali predklasično obdobje (8. do 5. st. pr. n. š.)
-atiško ali klasično obdobje (5. in 4. st. do nastopa Aleksandra Velikega pr. n. št.)
-helenistično obdobje (4.st. pr. n. š. do 5. st. n. š.)
Po svojem nastanku je bil ep najstarejši in najimenitnejši. Rodil se je s Homerjevo Iliado in Odisejo; ko lirika še ni ni prestopila iz ustnega pesništva v zapisano in ko dramatike še ni bilo. Ep je imel pomembne verske, moralne in nacionalne naloge, v začetku je tudi nadomeščal zgodovinopisje. V času po Homerju je veljal za častivredno obliko, ki so jo gojili številni grški in rimski pesniki do konca antike, toda z zmeraj manjšim uspehom.
Homer naj bi živel v 9. ali v 8. stoletju pr. n. št. Za čast njegovega rojstnega mesta se je potegovalo sedem mest. Verjetno je živel v območju Male Azije. O Homerjevem življenju so ohranjene samo legende. Kot pripoveduje izročilo, je bil slep. Vendar se tudi ob motivu potujočega pevca odpirata dve možni razlagi. Po eni naj bi bil Homer pravi brezdomec in siromak, skorajda berač, ki je hodil od dvora do dvora, se poniževal in dobrikal tamkajšnim knezom in mogotcem ter pobiral drobtinice z njihovih bogato obloženih miz. Temu nasproti pa se pojavlja tudi drugačna domneva, da je bil namreč Homer sorazmerno dobro situiran pesnik in da mu je ravno njegovo premoženje omogočalo številna potovanja in gostovanja po kopnem in po morju , saj potni stroški, bivanja na tujem in podobno v starodavnih časih niso bili nič manjši, ampak rajši še celo večji kot danes.
2. Homersko vprašanje
Že v antiki so se o Homerjevem avtorstvu oglasili dvomi, iz katerih je nastalo tako imenovano “homersko vprašanje.” Sestavlja ga dvoje vprašanj. Prvo je opredelila že antična filologija, ko je na podlagi razlik med epoma sklepala, da ju ni mogel ustvariti isti pesnik. To vprašanje še danes ni pojasnjeno, vendar se nagibamo k misli, da je Odiseja vsaj za eno generacijo mlajša od Iliade in torej pesnitvi nista delo istega avtorja. Drugo vprašanje je dokončno opredelil nemški klasični filolog Friedrich August Wolf leta 1795: epa nista enoviti, ampak sestavljena iz več krajših, ljudskih junaških pesmi, ki so jih šele leta 527 pr. n. š. na ukaz atenskega tirana Peisistrata zbrali in bolj ali manj mehanično združili v celoto. Dandanes prevladuje mnenje, da sta pesnitvi kljub morebitnim poznejšim dostavkom ali spremembam enoviti deli in da je Homer dejanski avtor- če ne obeh- vsaj Iliade. Epa sta nastala na podlagi dolge ustne tradicije junaškega pesništva, ki so ga na dvoru gojili poklicni pevci aoidi.
3.Zgodba(vsebina)
Pesnitev Odiseja pripoveduje, kako se je Odisej vračal domov na Itako (otok v Jonskem morju). Minilo je skoraj deset let po padcu Troje. Vsi ahajski vojaki, kar jih je preživelo krvavo vojno, so že doma, le Odiseja zadržuje nimfa Kalipso na svojem samotnem otoku, ker bi ga rada imela za moža. Naposled sklenejo bogovi v Poseidonovi odsotnosti na pobudo Atene jetnika osvoboditi in poslati domov. Obenem odide Atena na Itako, da bi z nasveti pomagala njegovemu sinu Telemahu. Svetovala mu je, naj se odpravi iskat očeta, snubce pa, ki nadlegujejo njegovo mater, naj nažene. Telemah na zboru Itačanov ni dosegel nič in snubci so se še naprej gostili v njegovi hiši (klali so Odisejevo živino in pili njegovo vino). Telemah se je odpravil z ladjo k Nestorju v Pilos (tj. k najstarejšemu udeležencu trojanske vojne) in k Menelaju. Poizvedoval je po očetu, a ta dva sta mu pripovedovala o Odisejevih zaslugah in minulih dogodkih.
Medtem je Kalipso na Hermesov ukaz odpustila Odiseja, in junak dospe navzlic Poseidonovem nagajanju na otok Faiakov. Ti so ga prijazno sprejeli in poslušali njegovo pripoved o tem, kako se je po trojanski vojni vračal domov.
Pripovedoval je, kako je z dvanajstimi ladjami odpotoval iz Troje domov, toda očitno mu bogovi niso bili naklonjeni, zato ga je spremljala nesreča. Najprej so se ustavili na otoku Kikoncev. Osvojili so mesto Ismaros ter iztrebili prebivalce. Plen so si razdelili enakomerno, da ni bil nihče prikrajšan. Toda naslednje jutro so si Kikonci opomogli in jih napadli. Odisej in njegovi možje so zgubili. Preživeli so se hitro
vkrcali in odpluli. Nevihta jih je usmerila na otok Lotofagov, kjer imajo lotosove liste, ki človeku zatrejo spominin Odisej je le s težavo spravil svoje tovariše naprej. Morje jih je prisililo, da so se ustavili na otoku Kiklopov. Odisej se seznani z najhujšim med njimi, ljudožerskim Polifemom: namesto gostoljubja najde pri njem nasilje, zato se mu maščuje, tako da ga oslepi.
Potem jih je preganjal hud veter; Odisej se je rešil samo z eno ladjo in se nato ustavil na otoku čarovnice Kirke, ki mu je tovariše spremenila v svinje. S pomočjo boga Hermesa je ukrotil Kirko, da mu je postala naklonjena, in s tovariši se je odpravil naprej. Srečno so ušli mimo otoka dveh Siren, ki s svojim petjem privabljata mornarje in jih nato pogubita. Z nekaj izgubami so se pretolkli tudi mimo ožine s pošastnima Scilo in Karibdo in nato so se odpočili na Heliovem otoku. Toda tovariši so prekršili prepoved in pobili nekaj živine, zato se je Helio maščeval: na odprtem morju je vihar razbil ladjo in rešil se je samo Odisej, in sicer na otok Ogigija, kjer ga je sprejela Kalipso.
Odisej se je poslovil od Faiakov in odpotoval domov. Odpotoval je k zvestemu pastirju Eumaju in se preoblekel v berača, da ga ta ne bi spoznal. Dal se prepoznati sinu Telemahu in se kot berač odpravil v svojo hišo. Videl je, kaj počenjajo snubci in jih je pobil; žena Penelopa ga je spoznala in ga veselo sprejela. Tako se je Odisej po dvajsetih letih vrnil domov.
4.Oznaka glavnih oseb
ODISEJ: Bil je pogumen in hraber človek. Zelo je bil navezan na svojo rodno zemljo. Zvesto je ljubil svojo ženo Penelopo, kljub mnogim pritiskom. Bil je bister, domiseln, poln zvijač, saj je le tako lahko zmogel vse svoje napore. Ob strani mu je stala boginja Atena in mu pomagala v težavah.
PENELOPA: Bila je potrpežljiva, zvesta in razumna Odisejeva žena, saj se je v njegovi odsotnosti branila mnogih snubcev.
TELEMAHOS: Odisejev sin - bil je ubogljiv in pameten, v sebi je vedno nosil nosil očeta, ki ga ni poznal. Svojemu očetu je bil podoben po zunanjosti, predvsem pa tudi po notranjosti.
ZEVS: Najvišji bog, gospodar nebes in zemlje, oče ljudi in bogov, sin Kronosa, zato Kronion ali Kronides, brat in mož, kot bog hudega vremena nosi egido, z njo bliska in grmi.
POSEIDON: Sin Kronosa, brat Zeusa in Hadesa, gospodar morja, nosilec zemlje, ker plava zemeljska plošča na morju, povzročevalec potresov; sovražnik Odiseja, ker mu je oslepil sina Polifema.
ATENA: Hči Zeusa, po kasnejši bitki rojena iz njegove glave; simbol preudarnosti in modrosti, združenih z močjo in pogumom, zavetnica junakov, zlasti Odiseja; učiteljica umetnosti in ženskih ročnih del.
5. Ideja (miselno sporočilo epa)
Odiseja so bogovi kaznovali zaradi ukane, s katero so Grki uničili Trojo. V primerjavi z junaki Iliade, zlasti z Ahilom, je Odisej idealiziran; medtem ko so morske pošasti simbol barbarstva in nereda, je Odisej poklican, da znova uvede red in pravico.
6. Zgradba<
Zgradba Odiseje (ep, poezija)
Verz je heksameter, sestavljen iz šestih stopic, tj. petih daktilov in končnega troheja; spondeji so lahko nadomestili daktile. Osnovna shema heksametra je potemtakem:
-UU -UU -UU -UU -UU -U
V slovenskem prevodu zveni heksameter tako, kot da gre za akcentuacijski verz, v katerem se bolj ali manj enakomerno menjujejo naglašeni in nenaglašeni zlogi. Grški in latinski verz pa nista bila akcentuacijska, temveč kvantitativna. Ta izraz pomeni, da se verzni ritem ne ustvarja z menjavo naglašenih in nenaglašenih zlogov, ampak dolgih in kratkih, tj. po njihovi kvantiteti ali kolikosti. To načelo je ustrezalo naravi grškega jezika, ki je natančno razločeval zloge po dolžini trajanja.
Ep vsebuje 24 različno dolgih spevov.
Zgradba Odiseje (proza)
Odiseja v prozi ima 6 poglavij, ki so razdeljeni na posamezne zgodbe.
ODISEJA
ZBOROVANJE BOGOV. ATENA PRI TELEMAHU:<
Najprej nam je v nagovoru Muzi predstavljeno nekaj primerov, ki so se dogodili Odiseju in njegovi posadki.V tem, ko so drugi bojevniki že doma Odiseja še vedno zadržuje nimfa Kalipso na njenem otoku. Odisej se smili vsem bogovom, razen Pozejdonu,ki se maščuje nad njim zaradi kraje Heliove govedi.
ZBOROVANJE ITAČANOV. TELEMAHOS ODRINE NA POT:<
Ta dan se zbere velika množica Itačanov, ki hočejo vedeti zakaj je Telemahos sklical zborovanje. Telemahos jih poziva, naj zapustijo njegov dom, ali pa jim bo nad glavo priklical božjo kazen. Zatem dva orla preletita trg, Aliterses pa napove skorajšno vrnitev Odiseja in jih roti, da naj nehajo z objestnim početjem snubcev. Eurimahos se mu smeji in od Telemahosa zopet zahteva, da si njegova mati poišče novega moža. Ko Telemahos uvidi, da to ne bo nikamor pripeljalo ovrže svoj predlog snubcem in prosi, da mu dajo ladjo, s katero bo lahko plul v Pilos in Sparto. Mentor je jezen zaradi ravnodušnosti meščanov in jih poskuša nagovoriti, da bi nasprotovali snubcem, toda jih snubec Leokritos nažene domov. Telemahos gre na obalo in tam moli k boštvu, ki ga je obiskalo prejšnji dan. Prikaže se mu Atena in mu obljubi, da bo poskrbela za ladjo in posadko. Ko Telemahos med snubci pove, da bo vendarle izplul, se mu le ti posmehujejo. Telemahos naroči stari dojnici, naj pripravi brašno za na pot. Telemahos gre v pristanišče, kjer je ladja že nared. Z ladjo se vozijo vso noč.
DOGODKI V PILOSU:
Telemahos in Atena (Mentor) naletita na prijazen sprejem pri Nestorju in njegovih sinovih ravno, ko opravljajo daritev Poseidonu.Telemahos Nestorju pove kdo je in zakaj je prišel. Prosi ga, naj mu pove vse, kar mu je znano o Odiseju. Nestor pove, da ne ve nič o Odiseju, saj so se Ahajci večkrat razkropili. Omeni tudi Aigistov zločin in kazen. Telemahos občuduje Oresta, sam pa ne ve ali bo zmogel pregnati snubce iz hiše. Nestor in Mentor ga nikakor ne moreta osrečiti. Telemahos pa naposled vpraša Nestorja, kaj se je zgodilo z Agamemnom in kje je bil takrat njegov brat Menelaos. Starec mu vse pove, nato pa gosta povabi, da prenočita pri njem. Naposled sklenejo, da bo Telemahos šel z Nestorjem prespat v njegovo hišo, Atena pa bo odšla nazaj k ladji. Naslednji dan Nestor opravi obljubljeno daritev Ateni. Po jedi, ki sledi daritvi se Telemahos in Nestorjev sin z vozom odpravita v Sparto. Potovanje traja dva dni.
DOGODKI V LAKEDAIMONU:
VOTLINA KALIPSE. ODISEJEV SPLAV:
Na drugeb zborovanju bogov odločijo, da Kalipsa lahko izpusti Odiseja. Hermes odnese sporočilo Kalipsi. Ko Kalipsa dobi ukaz sicer ne nasprotuje ukazu, a se pritožuje zaradi grobote in zavisti bogov. Kalipsa sicer skuša Odiseja zadržati na otoku, a ji to ne uspe. Odisej si s Kalipsino pomočjo naredi splav, s katerim po osemnajstih dnevih že zagleda otok Faiakov. Takrat pa se vrača Poseidon, ki nadenj spusti velik vihar, tako, da Odiseja s pomočjo čarovnega naličja naplavi na kopno, kjer odvrže čarovno naličje in zaspi.
ODISEJ IN NAUSIKAA:
Atena v sanjah naroči Nausikai, naj gre zjutraj z ostalimi dekleti prat perilo. Ko se le ta zbudi gre res prat perilo. Po končanem delu se dekleta usedejo k malici. Za sprostitev se po malici malo žogajo Nausikai pade žoga v vodo. Dekleta zakričijo in tako prebudijo. Ker je nag prosi Nausikai, naj mu prinese kako rjuho, da se ogrne in mu pove, kam je prišel. Ko se Odisej okopa in naje, ter odide v Atenin gaj. Nausiki reče, da bo prišel za njo.
ODISEJ NA POTI K ALKINOU:
Odisej se napoti proti palači. Po poti ga Atena naredi nevidnega ćloveškim očem. Ko stopi v dvorano se obrne h kraljici. Odisej spet postane viden in kraljica ga vsa presenečena zagleda. On pa gre naprej do kralja, ki ga pogosti in mu obljubi, da mu bo njegov narod pomagal pri vrnitvi v Itako. Kraljica je začudena, ker ima Odisej obleko, ki jo je sama stkala. Odisej ji pojasni, kako je prišel na otok in, da ga je njena hčerka najedla, ter mu dala oblačilo. To pot ga kralj vpraša, če bi se želel omožiti z njegovo hčero Nausiko, toda odisej vstraja
da ga odpeljejo domov.
ODISEJ ALKINOOV GOST. GIMNIČNE TEKME:
Alkinoos ueli suojemu ljudstvu pripraviti ladjo za odhod. Po zborovanju povabi na gostijo v čast Odiseju. Ko pa se le ta konča Alkinoo vse povabi na Gimnične igre. Odisej se sprva noče udeležiti iger, a se jih kasneje udeleži, saj mu Eurialos reče, da je strahopetec. Da bi Odiseja pomirili priredijo raj faiaških mladcev. Tukaj si Odisej zaželi slišati pesem o lesenem konju. Ko zasliši njene zvoke se zjoka, drugi pa mu rečejo, naj raje pove vse o svojih dogodivščinah.
ODISEJ PRIPOVEDUJE. KIKLOPI:
Odisej najprej pove svoje ime in kje je doma, nato pa začne pripovedovati kako je z dvanajstimi ladjami izplul iz Aten in najprej porušil mesto Ismaros, potem opiše navade kiklopov in Kozji otok. Opisuje, da so na Kozjem otoku najprej imeli večerjo, nato pa so odrinili na bližnji otok kiklopov. Ko si z dvanajstimi možmi ogleda ladjo ga zasači Kiklop in jih zapre v jamo. Vsak dan poje enega izmed njih. Mini že nekaj dni in Odisej si izpolni zvijačo in Kiklopu izdere oko. Zaradi slepote Kiklop nič ne vidi in Odisej se s pomočjo Ovna pretihotapi na prosto. S preostalimi člani hitro odidejo na ladjo in od tam zasmehujejo Kiklopa. Ta pa se razjezi in vrže veliko skalo v morje. Odiseju pa še ni bilo zadosti in je velikanu vpil svoje ime. Kiklop pa je prosil Poseidona naj Odiseja kaznuje.
PRI AIOLU IN LAISTRIGONIH. KIRKA:
Odisej s svojo posadko odpluje do boga vetrov. Ob poslavljanju mu Aiol da poseben meh, kjer so zbrani vsi vetrovi. Lepega dne že zagledajo svojo domovino, a se vse skazi, saj Odisej zaspi, nekaj radovednežev pa odpre meh in zopet jih vrže na Aiolov otok. Tokrat pa jih bog napodi.Na poti domov jih pogubijo ljudožerski velikani Laistrigoni, ki jim uničijo enajst od dvanajstih ladij, Tako se Odisej z preostalo ladjo in posadko pripelje do Kirkinega otoka. Tam se razdelijo na dve skupini. Prva skupina odide do Kirkinega domovanja in Kirka jih začara v pujse. Reši se le vodja te skupine Eurilohos, ki to novico sporoči Odiseju. Odisej se odpravi proti nimfinem domovanju. Na poti ga ustavi Hermes, ki mu da sredstvo, ki izniči Kirkine čare.Odisej pride do Kirke, ki ga, ko uvidi svojo nemoč pogosti in ga kasneje tudi izpusti. Da mu le en pogoj, da mora obiskati podzemlje in poiskatiTeiresia, ter ga vprašati o njegovi prihodnosti. Vse mu nadrobno opiše, ter ga izpusti. Ko pride do ladje sta tam že dve ovce, ki ju zakolje.
V KRALJESTVU MRTVIH:
Ko pridejo v podzemlje naredijo vse tako, kot je rekla Kirka. Ko pridejo duše mrtvih hočejo vse piti, a jim Odisej ne dovoli, dokler ne pride duša Teiresia. Kasneje sreča tudi svojo mater, ljubice bogov , ter dušo Elpenorja, ki ga prosi, naj njegovo truplo sežge. Ko odisej pride iz podzemlja sežge truplo in po Kirkini pojedini odide naprej.
SIRENI. SKILA IN KARBIDA. HELIOVA GOVED:
Posadki le deloma pove o nevarnostih, ki jim grozijo. Prva taka nevarnost so sirene, ki s svojim petjem privabljajo in potem ugonobijo,zato posadki z voskom zamaši ušesa, sebe pa da privezati na jambor, da bi slišal njihovo petje.Kmalu zatem pridejo do dveh skal, ki se zapreta, če gre kdo skozi. Zato je raje obral drugo pot mimo Skile in Karbide. Srečno pride mimo Karbide, Skila pa mu z ladje potegne šest mož. Kmalu pridejo na Trinakio, kjer jih Odisej svari pred pristankom. Boji se upravičeno, saj posadki po mesecu dni zmanjka hrane in zato ubijejo nekaj Heliovih goved. Ta se tako razjezi, da Zeusu reče, da morajo biti kaznovani.Zeus mu to obljubi in jim zadane strašen vihar, v katerem preživi le Odisej in naposled sam priplava na Ogigio.
SLOVO OD FAIAKOV. PRIHOD NA ITAKO. OBRAČUN S SNUBCI:
Poslušalci so očarani nad njim. Odiej se kmalu po zabavi odpravi na ladjo, ki ga ponoči prepelje v Itako. Tam sprva sploh ne vrjame,da je res doma.To spozna šele, ko mu Atena prežene meglo in mu pokaže mesto. Atena Odiseja spremeni v berača in se z njim dogovori, koko se bo pretvarjal med snubci. Odisej se najprej sreča z Eumaiom, kjer dobi hrano, prenočišče, ter topel plašč. Naslednji dan pride k Eumaiu Telemahos, kjer se mu Odisej da prepoznati. Oba skupaj se vrneta v Itako, kjer je hiša nabasana s snubci, ki se mastijo z Odisejevo lastnino. Odisej uspešno igra berača. Ko ga domači berač Iros hoče izpodriniti ga Odisej premaga in dobi veliko jedače in pijače. Ko mu Eurikleia umiva noge po ureznini spozna, da je to on. Vendar ji Odisej prepreči, da bi zavpila to naglas tako, da ji stisne grlo. Ker Penelopa že obupa, zato objavi, da se bo ponovno omožila. Naslednji dan priredi tekmovanje z Odisejevim lokom. Nihče ne more niti napeti loka, kaj šele ustreliti. Nato Odisej zaprosi, da bi ustrelil z njim. To mu udobrijo. Odisej vzame lok, ga z lahkoto napne in prestreli vseh dvanajst sekir. Nato prestreli snubcu Antionu grlo, ter pobije vse druge snubce, nato pa še vse nezveste služkinje. Penopola sprva ne more verjet, da je to on, a ga kmalu spozna, saj ji zaupa nekaj skrivnosti njene spalnice, ki jo vesta le onedva. Naslednjega dne gre na vrt k samemu očetu in ko uvidi, kako mu je hudo, se mu da prepoznati. Oba sta srečna. Kmalu se položaj malo spremeni, saj se svojci ubitih hočejo maščevati, a Atena po kratkem boju napravi mir.
ODISEJA
1. Življenje:
Vse, kar je povezano z nastankom najstarejših znanih grških pesnitev, Homerjeve Iliade in Odiseje , je zavito v meglo hipotez in neznank . V zvezi avtorstva , procesa nastajanja in zapisovanja obeh pesnitev se mnenja učenjakov pogosto razhajajo . Vprašljivost je že samo avtorstvo: ali je res obe pesnitvi v sedanji obliki ustvaril in zapisal en sam pesnik, po imenu Homer? Ali ima vsaka od njiju svojega skritega avtorja? Ali pa je bilo takih pesnikov več in je potem šele nekdo zapisal pesnitev v taki obliki? Vsem tem vprašanjem skupaj lahko rečemo HOMERSKO VPRAŠANJE. Kakor čas, tako nam je neznan tudi kraj Homerjevega življenja in delovanja. Že v Stari Grèiji je krožilo dvostišje, da se kar sedem grških mest poteguje za èast Homerjevega kraja. Homer naj bi pripadal obali Male Azije. Kot kažejo arheološke najdbe, ostanki templjev in drugih zgradb, reliefov in keramike, so imeli maloazijski oblastniki izreden posluh za lepe umetnosti, kot so gasba, ples, slikarstvo in arhitektura. Iz širokega, temeljnega poznavanja dežel pa lahko sklepamo, da je pevec mnogo potoval in je obiskal vsa najpomembnejša mesta tedanje Grèije. To se lepo ujema tudi z legendami o Homerju kot o potujoèem pevcu - rapsodu. Naokoli krožita dve legendi, po katerih naj bi si ljudje predstavljali Homerja; prva pravi, da je bil Homer beraè in siromak, ki je prosjaèil, se poniževal pred ljudmi in jedel “drobtinice”, ki so ostajale, druga pa trdi ravno nasprotno, pravi, da je bil Homer blazno premožen pesnik, ki mu je njegovo premoženje omogoèalo vsa ta številna potovanja in gostovanja po kopnem in morju. Vendar pa v antiki nihèe ni podvomil v resniènost homerjavih pesniških oblik, ta dvom se je pojavil šele v novem veku. Torej o Homerjevem življenju ne vemo skoraj niè, toda imamo ga za avtorja.
2. Delo
Deli Homerja sta Iliada in Odiseja>, ki sta junaška oz. herojska epa, v antiki pa so mu pripisovali še t.i. kikliène epe (teme v zvezi s Trojo) in pa heroièno-komièni ep Vojna žab in miši (Batrahomiomahija).
3. ODISEJA
a) Nastanek: Odiseja je nastajala 9 let po trojanski vojni v Stari Grèiji. Vplivi za nastanek Odiseje so bili: zelo dolgotrajno vraèanje vojšèakov iz Troje v Itako. Žene je skrbelo ali se bodo sinovi, možje sreèno vrnili oz. ali niso že med mrtvimi. Prav tako so bile tudi žene vojšèakov v nevarnosti, kajti mož ni bilo že desetletje nazaj in žene so osvajali novi snubci, njihovo bogastvo pa je plahnelo, zato bi si morale najti drugega moža.
b) Tema je pustolovska, junaška, pouèna, kljub temu pa tudi ljubezenska, saj po koncu pustolovšèine, junaštva nastopi ljubezen, ki je bila prej le v mislih in spominih.
c) Vsebina: Odiseja še izpred Troje ni domov. Devet let že blodi po morju. Zašel je h kiklopom in se rešil s tem, da je oslepil Polifema. Ko so nespametni vojaki odprli meh, kamor je Aidos zaprl nasprotne vetrove, je vihar razbil ladje, da se je komaj še h Kirki rešil. Ta mu je prijatelje spremenila v prašièe. Ko sta se z Odisejem spoznala, jih je izpustila in jih pouèila za pot mimo zapeljivih Siren in prežeèe Scile in Karibde. Ko so se prijatelji pregrešili nad Gelijevo èredo, je Odisej ostal sam in pribežal h Kalipsi. Po sedmih letih ga je na božjo zapoved izpustila. Ko mu je Pozejdon razbil ladjo, je obtièal pri Faiakih, ki jim je pripovedoval o svojih pustolovšèinah. Ti so ga spremili in odpeljali na Itako. Tam se je preoblekel v beraèa, prišel v svoj grad in pobil vse snubce, ki so mu nadlegovali zvesto Penepolo.
d) Oznaèitev oseb:
Odisej - kralj Itake
Penepola - Odisejeva žena
Kiklopi - enooki orjaki (najbolj znan je bil Polifem, Pozejdonov sin, katerega je Odisej oslepil)
Aidos - bog vetrov
Kirka - èarovnica
Scila in Karibdos - morski pošasti
Kalipsa - vila (nimfa)
Pozejdon - bog morja
Faioki - narod
e) Slog:
<>Odiseja je izredno domiselna in do kraja pretehtana, v tem pogledu celo prekaša drugo Homerjevo mojstrovino, Iliado. Vsebina Odiseje temelji na treh pesnitvah ali motivih, predlogah. Prizorišèe dogajanj v Odiseji ima veè razsežnosti. Podobno kot prostor, je tudi èas dogajanja izredno umetno in ekonomsko pretehtano izoblikovan. Znaèilnosti Homerjevega sloga so še: epska širina (široko opisovanje), uporaba številnih ukrasnih pridevkov (epihteta ornantia) in sininomnih izrazov, vèasih tudi pleonazmov, pridevki so vèasih tudi nelogièni (Ajgist je brezgrajni tudi, kadar prešuštvuje...), ostale znaè. so še homerske primere ali prispodobe, veè kot polovica Odiseje je napisana v premem govoru.f) Zunanja zgradba:
Odiseja je sestavljena iz heksametrov, verzov, sestavljenih iz šestih stopic, tj. Petih daktilov in konènega troheja. Spondeji so lahko nadomestili daktile.
- U U | - U U | - U U | - U U | - U U | - U
Osnovna shema heksametra:
O izvoru heksametra se je veliko razpravljalo, obstaja veliko hipotez. Najverjetneje se zdi, da je verz predgrškega, egejskega izvora.
Odiseja je napisana v 24 spevih.
4. Elementi in pojmi za interpretacijo:
EP - (gr. Epos, beseda, pripoved), pesnitev velikega obsega, pri Grkih in Rimljanih spesnjena v heksametrih, pozneje v drugih oblikah “junaškega” verza, razlièni tipi epa zajemajo snov iz mitologije, verstva, zgodovine, junaki so postavljeni v pomembno motièno ali zgodovinsko dogajanje, njihova usoda je povezana z usodo skupnosti, družbe, držav, socialnih skupin, zasebnost igra podrejeno vlogo.
HOMERSKA PRIMERA - pesnik z njo ponazarja intenzivnost, napetost ali druge znaèilnosti dogajanja. Motiviko za te prispodobe èrpa pesnik od vsepovsod - iz živalskega in rastlinskega sveta, z zvezdnega neba in divjanja naravnih elementov, iz obrtniških in kmeèkih dejavnosti, iz družinskega življenja itd. Takšna prispodoba je navadno zelo široko razpredena, tako da se pogosto razrašèa v nekakšen pesjaž, v pravcato miniaturno umetnino, ki nas preseneèa z bogastvom svojih barv in s smislom za drobno opazovanje in risanje komaj zaznavnih odtenkov. V Odiseji prevladujejo primere iz vsakdanjega življenja, ki so bolj iskane, situacije so bolj nenavadne kot v Iliadi in veèinoma vsebujejo nekakšen element preseneèenja.
| Avtor: |
|
|
